Kvajdej zbližuje že pred taborom
V soboto 10. marca, ko je zgodnja ura odbila 6:30 se je majhen del homške čete zbral ¨pod uro¨ na glavni železniški postaji v Ljubljani. Teh sedem, takrat še rahlo zaspanih četnikov je bilo skupaj z dvema voditeljema, namenjenih, tja pod visoke gore, kjer se bode srečali s soskavti iz brezniške čete ...
nekaj malih utrinkov iz srečanja:) (Avtor: Uršula Jašovec)
... ko smo si uspeli priboriti vozovnice, smo odšli proti vlaku (najprej smo zgrešili peron). Posedli smo se razkropljeni po celem vagonu in se pogovarjali, obujali stare skavtske dogodivščine. Po eni uri prijetne vožnje smo iz samega betona prispeli v lepo zeleno pokrajino, ki se razprostira ob vznožju Karavank. Poskakali smo iz vlaka in tam nas je že čakala malo številčnejša druščina brezniških skavtov.
Skupaj smo se podali na pot, ki nas je pripeljala do travnika na nekoliko višji nadmorski višini in s katerega smo imeli čudovit razgled na Breznico in ostalo pokrajino. Sledil je krajši sestanek voditeljev, ostali smo klepetali, veter pa nas je nekajkrat poskusil odpihniti iz hriba, a smo se vztrajno držali tal. Ko so se le uspeli dogovoriti, smo dvignili zastavo, kot se za vsak skavtski dogodek tudi spodobi in se takoj za tem predstavili, saj je bilo med nami kar nekaj tujih obrazov. Po dolgotrajnem napenjanju možganov si nam je nekako le uspelo zapomniti imena naših novih znancev.
Tako smo se lahko razdelili v skupine, za katere je šlo kar nekaj časa, saj nekateri ne znajo poslušati navodil. Ko smo bili končno le razdeljeni na štiri skupne smo se odpravili na kar kruto orientacijo, ki so jo pripravili voditelji. Cilj pa je bil, da smo našli ubogo Mojco, ki nam jo je zaradi nepazljivosti izmaknil Bedanec. Na poti nas je čakalo kar nekaj ovir, poleg vseh naravnih (navpični klanci in grmičevje s trni), še plazenje pod vrvjo, plezanje med drevesi, prevajanje morsejeve abecede (kjer smo se naučili kar nekaj novih besed, za katere doslej še nismo slišali), izdelati smo mogli kravo, katero smo kasneje pomolzli, čisto na koncu pa nas je pričakala teta Pehta, ki si je zaželela pesmico. Z veseljem smo ji ustregli. Vsaka skupina je posebno zanjo napisala pesmico in jo tudi zapela (Uršula, vemo, da smo fušal).
S tem je bilo tudi konec orientacije. Ker se je ura nezadržno približevala, tisti ob kateri pride vlak za Ljubljano, smo se na hitro še posladkali z dobrotami, ki smo jih prinesli iz domačih logov in se odpravili nazaj proti Žirovnici prenapolnjeni z novimi skavtskimi dogodivščinami in novimi prijatelji, s katerimi se prihodnjega snidenja že zelo veselimo. Med potjo do železniške smo se ustavili še v skavtski sobi brezniških skavtov. Vsi smo bili mnenja, da imajo zelo lepo in barvito skavtsko, ampak naša je pa itak najzanimivejša, najbarvitejša in najlepša;). Kaj hitro smo pot nadaljevali, saj je brezniško četovodjo zelo skrbelo, da ne bi zamudili vlaka, a skrb je bila odveč, saj smo do tja prispeli pet minut pred vlakom in tako dobili še kratko priložnost za izmenjavo telefonskih številk in MSN naslovov.
Že smo zaslišali ropot vlaka, ki se je ustavil in poskakali smo nanj in se polni novih vtisov odpravili na pot do Ljubljane, kjer smo prestopili na ˝kamnčana˝ in se popeljali do Homca oz. vsak do svojega doma.
Snidenje s soskavti iz Breznice je bila zagovotovo nepozabna dogodivščina tako za nas, kot tudi za naše gostitelje. Vsi komaj čakamo vrhunec skavtskega leta, ki se bo zgodil na Kvajdeju, kjer bomo spoznali še druge čete iz prelepe Gorenjske.
nekaj malih utrinkov iz srečanja:) (Avtor: Uršula Jašovec)
Skupaj smo se podali na pot, ki nas je pripeljala do travnika na nekoliko višji nadmorski višini in s katerega smo imeli čudovit razgled na Breznico in ostalo pokrajino. Sledil je krajši sestanek voditeljev, ostali smo klepetali, veter pa nas je nekajkrat poskusil odpihniti iz hriba, a smo se vztrajno držali tal. Ko so se le uspeli dogovoriti, smo dvignili zastavo, kot se za vsak skavtski dogodek tudi spodobi in se takoj za tem predstavili, saj je bilo med nami kar nekaj tujih obrazov. Po dolgotrajnem napenjanju možganov si nam je nekako le uspelo zapomniti imena naših novih znancev.
Tako smo se lahko razdelili v skupine, za katere je šlo kar nekaj časa, saj nekateri ne znajo poslušati navodil. Ko smo bili končno le razdeljeni na štiri skupne smo se odpravili na kar kruto orientacijo, ki so jo pripravili voditelji. Cilj pa je bil, da smo našli ubogo Mojco, ki nam jo je zaradi nepazljivosti izmaknil Bedanec. Na poti nas je čakalo kar nekaj ovir, poleg vseh naravnih (navpični klanci in grmičevje s trni), še plazenje pod vrvjo, plezanje med drevesi, prevajanje morsejeve abecede (kjer smo se naučili kar nekaj novih besed, za katere doslej še nismo slišali), izdelati smo mogli kravo, katero smo kasneje pomolzli, čisto na koncu pa nas je pričakala teta Pehta, ki si je zaželela pesmico. Z veseljem smo ji ustregli. Vsaka skupina je posebno zanjo napisala pesmico in jo tudi zapela (Uršula, vemo, da smo fušal).
S tem je bilo tudi konec orientacije. Ker se je ura nezadržno približevala, tisti ob kateri pride vlak za Ljubljano, smo se na hitro še posladkali z dobrotami, ki smo jih prinesli iz domačih logov in se odpravili nazaj proti Žirovnici prenapolnjeni z novimi skavtskimi dogodivščinami in novimi prijatelji, s katerimi se prihodnjega snidenja že zelo veselimo. Med potjo do železniške smo se ustavili še v skavtski sobi brezniških skavtov. Vsi smo bili mnenja, da imajo zelo lepo in barvito skavtsko, ampak naša je pa itak najzanimivejša, najbarvitejša in najlepša;). Kaj hitro smo pot nadaljevali, saj je brezniško četovodjo zelo skrbelo, da ne bi zamudili vlaka, a skrb je bila odveč, saj smo do tja prispeli pet minut pred vlakom in tako dobili še kratko priložnost za izmenjavo telefonskih številk in MSN naslovov.
Že smo zaslišali ropot vlaka, ki se je ustavil in poskakali smo nanj in se polni novih vtisov odpravili na pot do Ljubljane, kjer smo prestopili na ˝kamnčana˝ in se popeljali do Homca oz. vsak do svojega doma.
Snidenje s soskavti iz Breznice je bila zagovotovo nepozabna dogodivščina tako za nas, kot tudi za naše gostitelje. Vsi komaj čakamo vrhunec skavtskega leta, ki se bo zgodil na Kvajdeju, kjer bomo spoznali še druge čete iz prelepe Gorenjske.
+5
