Državno srečanje voditeljev veje PP- pri Ptuju
Nekoliko nenavadno vabilo, ki je vabilo samo "ta pogumne", da se udelezijo DSV PP. Češ, da se bomo morali tam spopasti z zmajem. Hja .. le kdo še verjame v zmaje? Kljub nejevernosti se nas je v soboto zjutraj zbralo okoli 40 voditeljev veje PP.
Povabljeni smo bili samo pogumni, saj je bilo treba premagati zmaja. (Avtor: Petra Cerar)
Seveda sami pogumni. Dokaz za to je veliko dobre volje, ki se je pretakala kljub dejstvu, da je bila večina v teniskah, saj nikakor nismo pričakovali zasnežene Štajerske. To je bil seveda šele začetek preizkušnje naše vzdržljivosti in pripravljenosti. Ko smo prisopihali do gradu so nas čakale delavnice. Le kako med sedmimi zanimivimi delavnicami izbereš dve?
Na razpolago je bilo vse: veja PP za zelence, kako ti v veji pomaga ali ovira tvoj stil vodenja, seznanili smo se lahko z letošnjim Rowerwayem, spet v drugi delavnici smo pogledali, kaj B.P. pravi o odnosu do narave, za vse duhovno neizurjene je bilo poskrbljeno v delavnici o duhovnosti v veji PP. Za bolj praktično usmerjene pa sta bili na razpolago dve veščinski delavnici: iz društva Beli volk so prišli strokovnjaki za preživetje v naravi in nas med drugim naučili kako brez dleta iz lesa narediti skodelico. V drugi praktični delavnici pa smo med drugim izdelali čisto prave bakle. Ja, zagotovo smo v vsaki delavnici pridobili veliko novih izkušenj, idej ter znanja. A s tem si še nismo zaslužili kosila. Poslali so nas v grad, kjer smo v nepreglednem številu sob morali poiskati potrebščine za kosilo. K sreči smo nalogo vsi uspešno opravili in dobili zasluženo hrano. Sledil je še drugi krog delavnic nekje na poti do Sv. Ane in ko smo ga zaključili, smo se vsi zagotovo najbolj razveselili tople hiše in čaja. Za našo motivacijo za nadaljno delo je bilo s tem poskrbljeno.
Da bi tudi mi vedeli, kaj se dogaja z našimi klanovci in zakaj včasih niso motivirani za delo v klanu smo s p. Brankom razširjali svoja miselna obzorja v zvezi z motivacijo. Še v drugo smer in bolj zgodovinsko pa smo pogledali zvečer, ko nas je obiskal g. Egon Žitnik. Ga ne poznate? Gospod je čil in zdrav triindevetdeset letni gospod, ki je bil zelo dejaven skavt v medvojnem obdobju in še danes goji skavtstvo v svojem srcu kot nekaj najlepšega v njegovem življenju. Pripovedoval nam je o tem, kako so takrat živeli skavtstvo, kako so bili družbeno aktivni, kako so nudili pomoč vsem - od starejših ljudi do žandarjev, kako lepo je bilo na župnih taborih in kako je izgledalo prenočevanje v šotoru iz rjuh. Gospod Egon je kot korenina skavtstva v nas zagotovo prebudil občudovanje in nove moči za delo. Delovni dan se s tem lepim pričevanjem še ni zaključil. Po večerji smo se zopet oblekli kot medvedi in se udeležili sv. maše z baklami. Prišel je tudi sv. Jurij, ki nam je s pomočjo svojega meča razkrival skrivnostno govorico bogoslužja (kdor more, naj doume). Sv. maša je bila nekaj posebnega tudi zato, ker smo med njo trije izmed nas predstavili svoj korak voditelja in bili zato imenovani za voditelja veje PP. Ko smo se vrnili nazaj na toplo in so se naši udi zopet ogreli, nas je minila vsa zaspanost, prebudili so se pevski glasovi in kitara, prebudile so se spretne roke, ki so igrale džungelske ali pa navadne karte ter mnoge nadebudne debate.
Nedeljo zjutraj nas je že pri razgibavanju pozdravilo sonce - in spet se je začel obetati lep dan. Skoraj greh bi bilo, če se ne bi na DSV seznanili z najnovejšim dogajanjem v zvezi z vzgojnim namenom, zato je bil nedeljsko dopoldne namenjeno zelo praktičnemu seznanjanju in delu s koreninami. Naše glave so bile polne idej, da smo jih komaj ulovili na papir in tako pomagali oblikovati nabor idej za delo v naših klanih na področju treh korenin. Od lepega nedeljskega dne smo pričakovali samo še dobro kosilo. Dobili smo še več; kosilo je bilo naravnost odlično.
Do konca srečanja je počasi postajalo jasno, zakaj je državno vodstvo veje PP vabilo samo pogumne in kaj so mislili z ubijanjem zmajev. Pogumne zato, ker si moraš najprej upati priznati, da o vodenju ne veš vsega in da se lahko na DSV najverjetneje naučiš kaj novega. Potem zato, ker Ptuj ni ravno v središču Slovenije in je pot do tja za koga morda (pre)dolga. Nenazadnje pa tudi zato, ker se je potrebno odpovedati ugodju lastne postelje, tople sobe ter svojemu času.
Vsi, ki smo bili na DSV, smo si upali spopasti s temi zmaji in zmaji neznanja. In verjamemo, da bomo zaradi tega naše "zmaje" pri vodenju klana ali noviciata lažje premagovali. Za vse, ki do tokrat še niste zbrali dovolj poguma, pa vabimo, da se nam pridružite marca nekje v primorski regiji.
Povabljeni smo bili samo pogumni, saj je bilo treba premagati zmaja. (Avtor: Petra Cerar)
Na razpolago je bilo vse: veja PP za zelence, kako ti v veji pomaga ali ovira tvoj stil vodenja, seznanili smo se lahko z letošnjim Rowerwayem, spet v drugi delavnici smo pogledali, kaj B.P. pravi o odnosu do narave, za vse duhovno neizurjene je bilo poskrbljeno v delavnici o duhovnosti v veji PP. Za bolj praktično usmerjene pa sta bili na razpolago dve veščinski delavnici: iz društva Beli volk so prišli strokovnjaki za preživetje v naravi in nas med drugim naučili kako brez dleta iz lesa narediti skodelico. V drugi praktični delavnici pa smo med drugim izdelali čisto prave bakle. Ja, zagotovo smo v vsaki delavnici pridobili veliko novih izkušenj, idej ter znanja. A s tem si še nismo zaslužili kosila. Poslali so nas v grad, kjer smo v nepreglednem številu sob morali poiskati potrebščine za kosilo. K sreči smo nalogo vsi uspešno opravili in dobili zasluženo hrano. Sledil je še drugi krog delavnic nekje na poti do Sv. Ane in ko smo ga zaključili, smo se vsi zagotovo najbolj razveselili tople hiše in čaja. Za našo motivacijo za nadaljno delo je bilo s tem poskrbljeno.
Da bi tudi mi vedeli, kaj se dogaja z našimi klanovci in zakaj včasih niso motivirani za delo v klanu smo s p. Brankom razširjali svoja miselna obzorja v zvezi z motivacijo. Še v drugo smer in bolj zgodovinsko pa smo pogledali zvečer, ko nas je obiskal g. Egon Žitnik. Ga ne poznate? Gospod je čil in zdrav triindevetdeset letni gospod, ki je bil zelo dejaven skavt v medvojnem obdobju in še danes goji skavtstvo v svojem srcu kot nekaj najlepšega v njegovem življenju. Pripovedoval nam je o tem, kako so takrat živeli skavtstvo, kako so bili družbeno aktivni, kako so nudili pomoč vsem - od starejših ljudi do žandarjev, kako lepo je bilo na župnih taborih in kako je izgledalo prenočevanje v šotoru iz rjuh. Gospod Egon je kot korenina skavtstva v nas zagotovo prebudil občudovanje in nove moči za delo. Delovni dan se s tem lepim pričevanjem še ni zaključil. Po večerji smo se zopet oblekli kot medvedi in se udeležili sv. maše z baklami. Prišel je tudi sv. Jurij, ki nam je s pomočjo svojega meča razkrival skrivnostno govorico bogoslužja (kdor more, naj doume). Sv. maša je bila nekaj posebnega tudi zato, ker smo med njo trije izmed nas predstavili svoj korak voditelja in bili zato imenovani za voditelja veje PP. Ko smo se vrnili nazaj na toplo in so se naši udi zopet ogreli, nas je minila vsa zaspanost, prebudili so se pevski glasovi in kitara, prebudile so se spretne roke, ki so igrale džungelske ali pa navadne karte ter mnoge nadebudne debate.
Nedeljo zjutraj nas je že pri razgibavanju pozdravilo sonce - in spet se je začel obetati lep dan. Skoraj greh bi bilo, če se ne bi na DSV seznanili z najnovejšim dogajanjem v zvezi z vzgojnim namenom, zato je bil nedeljsko dopoldne namenjeno zelo praktičnemu seznanjanju in delu s koreninami. Naše glave so bile polne idej, da smo jih komaj ulovili na papir in tako pomagali oblikovati nabor idej za delo v naših klanih na področju treh korenin. Od lepega nedeljskega dne smo pričakovali samo še dobro kosilo. Dobili smo še več; kosilo je bilo naravnost odlično.
Do konca srečanja je počasi postajalo jasno, zakaj je državno vodstvo veje PP vabilo samo pogumne in kaj so mislili z ubijanjem zmajev. Pogumne zato, ker si moraš najprej upati priznati, da o vodenju ne veš vsega in da se lahko na DSV najverjetneje naučiš kaj novega. Potem zato, ker Ptuj ni ravno v središču Slovenije in je pot do tja za koga morda (pre)dolga. Nenazadnje pa tudi zato, ker se je potrebno odpovedati ugodju lastne postelje, tople sobe ter svojemu času.
Vsi, ki smo bili na DSV, smo si upali spopasti s temi zmaji in zmaji neznanja. In verjamemo, da bomo zaradi tega naše "zmaje" pri vodenju klana ali noviciata lažje premagovali. Za vse, ki do tokrat še niste zbrali dovolj poguma, pa vabimo, da se nam pridružite marca nekje v primorski regiji.
+4
