DSV IV pravi: Bovec je zakon!
Samo predstavljajte si - slikovit sončni zahod, ponosno stoječi bivaki, ne daleč stran vijuga Soča odeta v smaragdne barve, nežna meglica, ki se spušča nad dolino, prijeten vonj bo brinju, hrenovkah ter twistu in skupina nasmejanih skavtskih voditeljev zbranih ob toplem tabornem ognju. Aja, pa temperature pod ničlo. Je lahko še kaj lepšega? :)
DSV IV (Avtor: Aleš Erjavec)
Za nami je še en nepozaben DSV IV, ki se je pričel na tisti dolgo pričakovan tretji vikend v novembru, natančneje v soboto zjutraj v prelepem Bovcu. Navkljub nizkim jutranjim temperaturam se je kmalu na obzorju pojavilo toplo sonce in nas pošteno ogrelo, ko smo stali zbrani v kvadratu in ob petju himne na obrobju bovškega letališča zrli v zastavo, ki se je počasi pomikala proti vrhu. DSV IV se je uradno pričelo!
Sledila sta dva kroga zabavnih in predvsem piskajočih delavnic, po odličnem kosilu pa smo popokali nahrbtnike in se odpravili proti strugi v meglice ovite reke Soče. Pot, na kateri smo postavili zasilni most, se je končala le nekaj korakov pred reko, sledilo pa je postavljanje bivakov in večerja.
Ko se je sonce že zdavnaj spustilo za visoke gore, pa je pisk naznanil pričetek ceremonije, na kateri sta uradno dolžnost vodstva veje IV prevzela Tamara (LJ4) in Franci (NM1). Slednja sta nas nato preko zabavnega večera z obilico smeha in dobre volje pripeljala do točke, kjer se je večina odpravila spat, le skupinica vztrajnih je še več ur ob tabornem ognju delila svojo dobro voljo in ob polnoči radostno zapela in zaželela vse najboljše že speči Tamari za rojstni dan.
V ledenem jutru se je še prehitro oglasila budnica. Prijeten sprehod nazaj do letališča je sicer zahteval eno mokro žrtev a zaradi tega ni bilo moč zaslediti kakšne slabe volje. Po toplem čaju in ob sladkanju z dobrotami jutranjega zajtrka so se pričele nove delavnice, tem je sledila sveta maša, po kosilu in spustu zastav pa smo še prehitro prišli do trenutka za slovo ...
Tako kot vsak doslej je bil tudi ta DSV nekaj posebnega. Bili smo priča zamenjavi vodstva veje IV in predstavitve novih in zagnanih obrazov, dokazali smo, da nismo softiči in kot tolikokrat doslej smo lahko poklepetali z našimi starimi prijatelji in spoznali nove, mlade in perspektivne voditelje veje IV, s seboj domov pa odnesli tudi nepozaben vtis o idilični pokrajini prelepega Bovca.
DSV IV (Avtor: Aleš Erjavec)
Sledila sta dva kroga zabavnih in predvsem piskajočih delavnic, po odličnem kosilu pa smo popokali nahrbtnike in se odpravili proti strugi v meglice ovite reke Soče. Pot, na kateri smo postavili zasilni most, se je končala le nekaj korakov pred reko, sledilo pa je postavljanje bivakov in večerja.
Ko se je sonce že zdavnaj spustilo za visoke gore, pa je pisk naznanil pričetek ceremonije, na kateri sta uradno dolžnost vodstva veje IV prevzela Tamara (LJ4) in Franci (NM1). Slednja sta nas nato preko zabavnega večera z obilico smeha in dobre volje pripeljala do točke, kjer se je večina odpravila spat, le skupinica vztrajnih je še več ur ob tabornem ognju delila svojo dobro voljo in ob polnoči radostno zapela in zaželela vse najboljše že speči Tamari za rojstni dan.
V ledenem jutru se je še prehitro oglasila budnica. Prijeten sprehod nazaj do letališča je sicer zahteval eno mokro žrtev a zaradi tega ni bilo moč zaslediti kakšne slabe volje. Po toplem čaju in ob sladkanju z dobrotami jutranjega zajtrka so se pričele nove delavnice, tem je sledila sveta maša, po kosilu in spustu zastav pa smo še prehitro prišli do trenutka za slovo ...
Tako kot vsak doslej je bil tudi ta DSV nekaj posebnega. Bili smo priča zamenjavi vodstva veje IV in predstavitve novih in zagnanih obrazov, dokazali smo, da nismo softiči in kot tolikokrat doslej smo lahko poklepetali z našimi starimi prijatelji in spoznali nove, mlade in perspektivne voditelje veje IV, s seboj domov pa odnesli tudi nepozaben vtis o idilični pokrajini prelepega Bovca.
+26
