Skavti na odru zlatnikov - prvič v zgodovini slovenskega MEPI-ja
"MEPI-skavt" pravimo našim članom, ki se sami odločijo, da s pomočjo skavtskih mentorjev in večinoma skozi skavtske dogodivščine pišejo zgodbo osebne rasti. Zgodbo sistematičnega zasledovanja osebnih ciljev, ki jih vodi po poti do Mednarodnega priznanja za mlade (krajše MEPI). Če je MEPI-skavt res vztrajen in odločen, pride nekega dne tudi do zlate značke, zlatega priznanja in stiska rok s predsednikom države. In tako se je odvila tudi zgodba skavta iz Kranja 1, Primoža Mekuča.
Primož Mekuč (ZSKSS, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov – Skavti) se je občinstvu na Brdu predstavil z osebnim motom, ki se glasi: »S plemenitostjo doseči zdrav skavtski um in telo, ki bosta v pomoč sočloveku«.
Njegova skavtska MEPI pot se je začela v letu 2014, ko se je odločil za nov izziv in se povezal še z nekaj drugimi skavtskimi voditelji. Skupaj so rasli in se podpirali tako pri napredovanju na individualnih področjih (šport, veščine, prostovoljstvo), kot na področju odprav. Skupina si je nadela ime »GeoSkavti«, si za osrednjo temo/namen izbrala GeoCaching in se podala na lov za geo-zakladki. S tem so si popestrili orientacijsko spoznavanje Slovenije in skavtsko druženje v naravi. Tekom priprave na glavno zlato odpravo se je zasedba sicer malce spreminjala, toda na koncu so vseeno uspeli. Primožu je edinemu uspelo ostati do konca. Vzpon na Uršljo goro med snežnim metežem, ščepci skavtske iznajdljivosti in pripravljenosti, prehojeni kilometri na poskusni in glavni odpravi, sončni nasmehi in spodbude prijateljev na poti bodo za vedno ostali simbolično zajeti v na novo postavljenem geo-zakladku »GeoSkavt«.
Skavti smo tako prvič v zgodovini slovenskega MEPI-ja prišli na Brdo kot organizacija izvajalka MEPI programa tudi s svojim zlatnikom. Hkrati se lahko pohvalimo tudi s prvo generacijo pravih skavtskih MEPI-mentorjev (oktober 2015) in z drugo generacijo MEPI-skavtov, ki so sprejeli MEPI izziv na področju osebne rasti, v jeseni 2015. Nekateri so si že oblikovali svoje cilje, drugi še ne, nekateri že kujejo načrte za bronaste, srebrne in zlate odprave s svojimi prijatelji, drugi še nabirajo skupinico. Za vse pa v tem trenutku že držimo pesti, da jim bo uspelo svojo odločitev držati do konca in vztrajati v preizkušnjah.
Da mlad skavt vztraja do konca v svojih MEPI ciljih so zaslužni tudi ljudje v ozadju. Veste, da prvega MEPI-skavta zlatnika ne bi bilo brez podpore mentorjev, voditeljev MEPI odprav in področnih inštruktorjev. Katarina Škufca in Barbara Tehovnik sta spremljali Primoža, skupaj z ostalimi člani tropa MEPI pa neutrudno bodrita tudi preostale MEPI-skavte in vse tiste, ki se na pot MEPI zgodbe šele podajajo. Brez dvoma so to le prvi sadovi celotnega tropa MEPI, nadejamo pa se lahko še več MEPI zgodb ob pomoči vedno večih skavtskih MEPI mentorjev.
Mednarodno priznanje niti ni tak mačji kašelj. Zadaj se skriva »trdo delo«, kot zapišejo v članku britanskega dnevnega časopisa TheGuardian. V Britaniji namreč vsako leto dela MEPI okoli 112.000 mladih, rezultati pa so različni. Do zlata pridejo redki. Nekateri programa namreč ne prenesejo in nočejo več videti šotora v svojem življenju, drugi se vanj zaljubijo in v naravi preživijo najčudovitejše trenutke svojega življenja. Večina pa se ga loti, da oplemeniti svoj življenjepis, saj priznanje velja v večini držav tega sveta.
Kjer se zbirajo mladi, tam je zagotovo tudi kakšen skavt ali skavtinja – skavte namreč najdeš povsod.
Med vrsto ostalih zlatnikov, ki so prihajali iz različnih šol in gimnazij, smo našli tudi skavtinje in skavte. Letošnja peta generacija zlatnikov je po besedah direktorice programa Andreje Anžur Černič najštevilčnejša, kar je zagotovo botrovalu temu, da so se nam kar štirje gimnazijci pridružili na skupinski skavtski fotografiji. Povedali so, da so tudi oni opravljali in uspešno zaključili kakšno MEPI področje pri skavtih, večinoma prostovoljstvo in skavtske veščine.
Mirjam Tolar (Gimnazija Škofja Loka), skavtska voditeljica iz Železnikov 1, si je ponosno nadela skavtsko rutko in zakorakala na oder po MEPI priznanje. Njen moto, ki ga je izbrala, je bil, tako kot njena MEPI pot, obarvan s skavtstvom »Delaj tako, da bo tvoja dejanja in misli vodila ljubezen«.
Zanimivo je bilo, da so imeli tudi nekateri drugi mladi skavtske misli v svojih zgodbah. Neka gimnazijka iz Škofje Loke si je recimo za moto izbrala Bi-Pijev rek »Glej daleč in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje!«. Kmalu zatem, ko je Mirjam stisnila zlato broško v svojo dlan, smo ploskali tudi njeni sestri Luciji, prav tako skavtinji iz stega Železniki 1. Tako je njihova družina v soboto postala zlata na kvadrat. Povedali sta, da so prav vsi štirje otroci v družini tako skavti kot tudi MEPI-jevci.
Že na zajtrku smo opazili, da se med 97 zlatniki skriva še en znan skavtski obraz. Rok Puhan iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je sicer zaključil zlato stopnjo že slabi dve leti nazaj in v preteklem vikendu končno dočakal tudi podelitev. Njegovo predstavitev je krasil moto »Počasi se daleč pride, hitro se pride prej«.Tudi on je segel v roke predsedniku z rutko okoli vratu.
Iz Kamnika prihaja tudi novopečena MEPI-zlatnica, skavtinja Janja Šlebir, ki pravi, da je MEPI postal del nje in svetuje takole: »Moveout of yourcomfort zone!«. Če želiš v življenju kaj doseči, kaj premakniti, napredovati, postati močnejši – potem se je zagotovo treba vsaj malo premakniti. In če se odločiš ter premakneš ven iz cone udobja, se potem začnejo dragocene preizkušnje in s preizkušnjami osebna rast, ki nas dela močnejše.
Primož, MEPI-skavt in zlatnik, ima včasih podobno vodilo kot Janja. »Za cono udobja se začne življenje«, pravi, ko premišljuje o trenutkih med turnim smučanjem in turnim kolesarjenjem, ki si ju je izbral za področje športa.
Zaključimo lahko z besedami častnega pokrovitelja in slavnostnega govornika na zlati podelitvi, predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja. Vse mlade, ki poleg obveznega šolanja namenijo svoj čas za krepitev svojih lastnih veščin, zdravja in za prostovoljstvo, je lepo pohvalil in spodbudil, da to delajo še naprej. "S tem ne bodo obogatili samo sebe, temveč vse nas, mi pa lahko v prihodnost gledamo z upanjem in ne s strahom", je poudaril predsednik.