Se še spomnite postavljanja jaslic?
Zmagovalne jaslice (Avtor: Kristjan Kmetič)
Jaslice so večinoma kipci, ki jih postavimo za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva. Točen začetek jaslic je nejasen, prva znana upodobitev živih jaslic pa sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.
V Slovenijo so tradicijo jaslic najverjetneje prinesli jezuiti, ki so v prvi polovici 17. stoletja uprizarjali gledališko igro o Jezusovem rojstvu, da bi s tem ljudem približali božični dogodek. Namreč menili so, da si bomo ljudje lažje predstavljali in zapomnili Jezusovo rojstvo, če le-to vidimo kot prizor v cerkvi. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so "bistveni prizor dogodka" postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so nastale jaslice, kakor jih poznamo danes.
2. mesto v nagradni igri - Jaslice SKVO-ja in klana Cerknice 1 v župnijski cerkvi. (Avtor: Janja Cvetko)
Jaslice lahko izdelami tudi sami iz različnih materialov. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja… Glavni liki tradicionalnih jaslic so sveta družina, angel, trije kralji, pastirji in včasih tudi koledniki. Sveto pismo o prisotnosti živali v hlevu ob Jezusovem rojstvu sicer ne govori, a poročilo o pastirjih in jaslih je spodbudilo upodabljanje tistih živali, ki so bile blizu vsakdanjemu človeku.
Večinoma so jaslice postavljene na podlago iz mahu ali trave, nekateri pa jih postavijo v puščavsko okolje. Zelo zanimive pa so tudi žive jaslice - najbolj znane v Sloveniji so tiste v Postojnski jami ali pa ledene jaslice v Mojstrani.
3. mesto v nagradni igri (Avtor: Katarina Medved)
Jaslice so bile dolga leta središče božičnega praznovanja, dokler jih ni v 19. stoletju zamenjalo božično drevo. Jaslice so najprej postavljali samo v cerkvah, kasneje pa so jih začeli postavljati tudi po domovih vernikov. Sprva je bila postavitev hišnih jaslic zaradi finančnih razlogov privilegij plemstva in bogatih družin, kasneje pa so postale dostopne tudi preprostim ljudem.
Najmočnejši vpliv na klasične slovenske jaslice prihaja iz motiva alpskih jaslic s Tirolske, ki še danes velja za klasično jasličarsko deželo. Za omenjene jaslice je značilno, da so figurice, večinoma narejene iz lesa in pobarvane, prestavljene v alpski svet. Tako hlevčku, kjer je sveta družina, družbo delajo ljudje iz alpskega sveta.
Jaslice (Avtor: Marija Čajko)
In kaj je osrednji pomen in sporočilo jaslic? Povezanost družine in potrditev dobrote stvarstva, saj Bog postane človek, da bi vse poveličal do končne nove zemlje in novega neba. Zato je važno, da jaslice niso le kup figur, ki jih na hitro ”zmečemo” skupaj, ampak da ob postavljanju razmišljamo o Jezusovem rojstvu, božji ljubezni in daru družine.
