Legendarna taborna šola v zgodovini združenja
V okolici Ajdovščine smo se od 18. 7. do 22. 7 2007 nadobudni skavti iz celotne Slovenije podili za novimi znanji ter spoznanji.
Bila je prva TŠ Bodoči voditelj- veliki brat v zgodovini Združenja slovenskih satoliških skavtinj ter skavtov! In bilo je LEGENDARNO!
Skupni dnevi skavtov iz vse Slovenije na taborni šoli bodoči voditelj 1. (Avtor: Brina Smovnik)
Udeleženci smo se v večini začeli spoznavati že na glavni avtobusni postaji v Ljubljani. Uradno pa smo začeli na avtobusni postaji v Ajdovščini. Preveril nas je ˝Veliki brat˝ in nam dal prvo nalogo– poiskati voditelje. Po uradnem začetku smo se napotili na dolgo vročo pot na Kovk (malo pod 1000 metrov nadmorske višine), na kateri smo se udeleženci spoznavali. Na vrhu je sledil sprejem na taborno šolo. Voditelji so nas poslali v zapuščen rov ter nas na drugi strani potegnili na svetlo z besedami: ˝Potegnimo ga/jo ven ter ga/jo prodajmo!˝. Popoldne je sledil prvi sklop delavnic, kasneje smo se razdelili v skupine za osebno spremljanje ter večerjo pojedli na robu Kovka z pogledom na Ajdovščino, Novo Gorico ter morje.
Naslednji dan smo se napotili na pot, kjer so nas na sredi voditelji ustavili in nam ukazali naj se oblečemo v kroje ter si zavežemo oči. Peljali so nas v Otiško okno, kjer smo imeli sveto mašo s pogledom na dolino. Popoldne je sledilo predavanje o skavtski metodi ter nočna pot naprej brez nahrbtnikov do planinske koče na Čavnu.
Tretji dan se je začel s predavanjem, razdelitvijo v skupine po vejah VV, IV ter PP. Vsaka skupina je dobila svojo zalogo brezmesne hrane ter navodila, kaj je potrebno med potjo narediti. Imeli smo potep, na katerem smo se še malo bolj povezali med sabo. Na poti smo se spret srečali z voditelji in nadaljevali do Lovskega doma nekje na Kucelju (če se ne motim).
Dan ob Lovskem domu smo preživeli v obilju. Za začetek smo dobili klobase, za katere smo bili prikrajšani prejšnji dan. Naslednji obroki, so bili podobni – polni mesa. Imeli smo delavnice o načinih vodenja, o duhovnosti ter o novi shemi usposabljanja. Poleg tega še tudi puščavo o voditeljstvu ter popoldne veliko igro na temo Egiptovskega Jožefa, s katero smo s skupnimi močmi prispevali k ˝zadnji večerji˝. In spet je bila pred nami bolj kot ne nočna hoja do cerkvice nad Vitovljami. Zadnjo noč smo v večjem delu prebedeli v pogovoru, petju ter masiranju.
Kljub temu, da je bilo jutro zelo hitro na obzorju, se nam neprespana noč ni poznala. Sledil je še zadnji del poti do doline, kjer smo nekje pred Črničami v gozdičku zaključili naše skupno druženje z hitro preverbo taborne šole, sveto mašo, podelitvijo naših rutk ter slovesom. Seveda kot je navada da ne ubogamo voditeljev, smo se udeleženci zbrali na kupu ter v zahvalo SVODu TŠ Bodoči voditelj 1 izvedli en ˝A zigi, zigi, zaj˝. Potem pa še pot do Ljubljane, z ugotovitvijo, kaj je ˝Skavtski duh˝, neuradnim druženjem ob pijači,…
V imenu Taborne šole Bodoči voditelj 1– Veliki brat spisala
Skupni dnevi skavtov iz vse Slovenije na taborni šoli bodoči voditelj 1. (Avtor: Brina Smovnik)
Naslednji dan smo se napotili na pot, kjer so nas na sredi voditelji ustavili in nam ukazali naj se oblečemo v kroje ter si zavežemo oči. Peljali so nas v Otiško okno, kjer smo imeli sveto mašo s pogledom na dolino. Popoldne je sledilo predavanje o skavtski metodi ter nočna pot naprej brez nahrbtnikov do planinske koče na Čavnu.
Tretji dan se je začel s predavanjem, razdelitvijo v skupine po vejah VV, IV ter PP. Vsaka skupina je dobila svojo zalogo brezmesne hrane ter navodila, kaj je potrebno med potjo narediti. Imeli smo potep, na katerem smo se še malo bolj povezali med sabo. Na poti smo se spret srečali z voditelji in nadaljevali do Lovskega doma nekje na Kucelju (če se ne motim).
Dan ob Lovskem domu smo preživeli v obilju. Za začetek smo dobili klobase, za katere smo bili prikrajšani prejšnji dan. Naslednji obroki, so bili podobni – polni mesa. Imeli smo delavnice o načinih vodenja, o duhovnosti ter o novi shemi usposabljanja. Poleg tega še tudi puščavo o voditeljstvu ter popoldne veliko igro na temo Egiptovskega Jožefa, s katero smo s skupnimi močmi prispevali k ˝zadnji večerji˝. In spet je bila pred nami bolj kot ne nočna hoja do cerkvice nad Vitovljami. Zadnjo noč smo v večjem delu prebedeli v pogovoru, petju ter masiranju.
Kljub temu, da je bilo jutro zelo hitro na obzorju, se nam neprespana noč ni poznala. Sledil je še zadnji del poti do doline, kjer smo nekje pred Črničami v gozdičku zaključili naše skupno druženje z hitro preverbo taborne šole, sveto mašo, podelitvijo naših rutk ter slovesom. Seveda kot je navada da ne ubogamo voditeljev, smo se udeleženci zbrali na kupu ter v zahvalo SVODu TŠ Bodoči voditelj 1 izvedli en ˝A zigi, zigi, zaj˝. Potem pa še pot do Ljubljane, z ugotovitvijo, kaj je ˝Skavtski duh˝, neuradnim druženjem ob pijači,…
V imenu Taborne šole Bodoči voditelj 1– Veliki brat spisala
+8
