Breže
Avstrijski odrasli skavti so nas povabili na žegen njihove hiše
Starodavni kraji (Avtor: Arhiv)
SKAVTSKA HIŠA V BREŽAH JE BLAGOSLOVLJENA IN
ODPRTA
Prijazno vabilo je prišlo od bratovščine odraslih skavtov iz mesta Friesach (=Breže) na avstrijskem Koroškem. Povabili so nas na odprtje in blagoslov svoje skavtske hiše, ki so jo preuredili v pritličju stare pekarne.
» KOMM UND BEGLEIT UNS BEI DER EINWEIHUNG = PRIDI IN BODI Z NAMI PRI POSVETITVI », so napisali in šli smo, da bi jih spoznali, se z njimi družili in jih povabili v veliko ALPE-ADRIA skavtsko družino.
Dvorišče pred hišo je bilo že polno, ko smo prišli. Prej smo se še malo izgubili, ko pa smo zagledali hrib nad mestom z razvalinami gradu in cerkve, smo vedeli, da smo prišli prav. Breže so najstarejše mesto na Koroškem in na vsakem koraku pozdravlja obiskovalca srednji vek: knežji dvor s kaščo, cerkve in samostani, mogočne razvaline cerkva in stolpov, mestni jarek , edini ohranjeni v Evropi in Fortunino kolo sredi jarka. Breže je leta 860 je Ludvik Nemški podaril salzburškemu nadškofu Adelwinu kot »Hof Friesah = dvor Breže ». Svoj največji razcvet je mesto doživelo pod nadškofom Eberhardom II. (1200-1246), postale so drugo največje mesto salzburške nadškofije in najpomembnejše mesto na Koroškem. Tu so se naselile mnoge redovne skupnosti, ki so zgradile cerkve in samostane. Zgodovina Brež je povezana tudi s cesarjem Friderikom Barbarosso (1170), z angleškim kraljem Rihardom Levjesrčnim (1192), vojvodo Bernhardom Koroškim ter vojvodo Leopoldom VI. Avstrijskim.
Salzburški škofje, ki so bili gospodarji v Brežah, so bili skrbni gradbeniki in veliki podporniki umetnosti. Nobeno drugo mesto na Koroškom ni imelo toliko samostanov in cerkvenih institucij kot Breže in vsak kamen priča o bogati preteklosti.
O tem je pričala tudi srednjeveška godba, ki je s fanfarami naznanila praznovanje. Sledil je nagovor Arnolda, vodje bratovščine, pa gospoda župana Maxa Koschitza, pa regijskega skavtskega načelnika in gostov. Tudi mi smo povedali nekaj besed in jim izročili naše darilo: cerkljansko kleklano lilijo. Vmes je zapel moški zbor pesem o pomladi, srednjeveški glasbeniki pa so napolnili prostor z mogočnim stampedom bobnov. Arnold je povedal, kako so polna štiri leta obnavljali staro pekarno, vložili ogromno dela in denarja in danes so silno ponosni na svojo hišo. Premagale so ga solze in naše ploskanje. Gospod župnik Christian Moritz je po izredno lepem nagovoru in molitvi za blagoslov hiše in vseh, ki v njej prebivajo, požegnal hišo, dvorišče in vse prostore. Skupaj z zborom smo vsi zapeli skavtsko pesem, potem pa si ogledali prostore.
Sledila je seveda skavtska fešta z obilnimi dobrotami. Skavtinje so napekle okusne torte,
skuhale čaj in kavo in vse to so prodajali udeležencem, da bi nabrali vsaj nekaj denarja za pokrivanje stroškov. Malo drugače kot naredimo mi, ampak vredno posnemanja!
V toplih prostorih smo si ogledali album s kronološkim prikazom obnavljanja hiše, napisali v spomin nekaj besed v imenu slovenskih odraslih skavtov, spoznali še ostale iz bratovščine, se zadržali v klepetu, vse poslikali in popisali in jih seveda povabili k nam. Če ne prej, se nam lahko pridružijo v decembru, da bomo tudi z njimi izmenjali luč, mir, veselje in prijateljstvo. Obljubili so, da pridejo!
Mija, Miro, Ester
Starodavni kraji (Avtor: Arhiv)
ODPRTA
Prijazno vabilo je prišlo od bratovščine odraslih skavtov iz mesta Friesach (=Breže) na avstrijskem Koroškem. Povabili so nas na odprtje in blagoslov svoje skavtske hiše, ki so jo preuredili v pritličju stare pekarne.
» KOMM UND BEGLEIT UNS BEI DER EINWEIHUNG = PRIDI IN BODI Z NAMI PRI POSVETITVI », so napisali in šli smo, da bi jih spoznali, se z njimi družili in jih povabili v veliko ALPE-ADRIA skavtsko družino.
Dvorišče pred hišo je bilo že polno, ko smo prišli. Prej smo se še malo izgubili, ko pa smo zagledali hrib nad mestom z razvalinami gradu in cerkve, smo vedeli, da smo prišli prav. Breže so najstarejše mesto na Koroškem in na vsakem koraku pozdravlja obiskovalca srednji vek: knežji dvor s kaščo, cerkve in samostani, mogočne razvaline cerkva in stolpov, mestni jarek , edini ohranjeni v Evropi in Fortunino kolo sredi jarka. Breže je leta 860 je Ludvik Nemški podaril salzburškemu nadškofu Adelwinu kot »Hof Friesah = dvor Breže ». Svoj največji razcvet je mesto doživelo pod nadškofom Eberhardom II. (1200-1246), postale so drugo največje mesto salzburške nadškofije in najpomembnejše mesto na Koroškem. Tu so se naselile mnoge redovne skupnosti, ki so zgradile cerkve in samostane. Zgodovina Brež je povezana tudi s cesarjem Friderikom Barbarosso (1170), z angleškim kraljem Rihardom Levjesrčnim (1192), vojvodo Bernhardom Koroškim ter vojvodo Leopoldom VI. Avstrijskim.
Salzburški škofje, ki so bili gospodarji v Brežah, so bili skrbni gradbeniki in veliki podporniki umetnosti. Nobeno drugo mesto na Koroškom ni imelo toliko samostanov in cerkvenih institucij kot Breže in vsak kamen priča o bogati preteklosti.
O tem je pričala tudi srednjeveška godba, ki je s fanfarami naznanila praznovanje. Sledil je nagovor Arnolda, vodje bratovščine, pa gospoda župana Maxa Koschitza, pa regijskega skavtskega načelnika in gostov. Tudi mi smo povedali nekaj besed in jim izročili naše darilo: cerkljansko kleklano lilijo. Vmes je zapel moški zbor pesem o pomladi, srednjeveški glasbeniki pa so napolnili prostor z mogočnim stampedom bobnov. Arnold je povedal, kako so polna štiri leta obnavljali staro pekarno, vložili ogromno dela in denarja in danes so silno ponosni na svojo hišo. Premagale so ga solze in naše ploskanje. Gospod župnik Christian Moritz je po izredno lepem nagovoru in molitvi za blagoslov hiše in vseh, ki v njej prebivajo, požegnal hišo, dvorišče in vse prostore. Skupaj z zborom smo vsi zapeli skavtsko pesem, potem pa si ogledali prostore.
Sledila je seveda skavtska fešta z obilnimi dobrotami. Skavtinje so napekle okusne torte,
skuhale čaj in kavo in vse to so prodajali udeležencem, da bi nabrali vsaj nekaj denarja za pokrivanje stroškov. Malo drugače kot naredimo mi, ampak vredno posnemanja!
V toplih prostorih smo si ogledali album s kronološkim prikazom obnavljanja hiše, napisali v spomin nekaj besed v imenu slovenskih odraslih skavtov, spoznali še ostale iz bratovščine, se zadržali v klepetu, vse poslikali in popisali in jih seveda povabili k nam. Če ne prej, se nam lahko pridružijo v decembru, da bomo tudi z njimi izmenjali luč, mir, veselje in prijateljstvo. Obljubili so, da pridejo!
Mija, Miro, Ester
