SkavtNET

Bivši (če se glede na aktivnost v zadnjem času še smemo tako imenovati) smo se zopet srečali. Zadnjo nedeljo v avgustu smo pregnali tišino kočevskega gozda – no, če smo bolj natančni, se je v glavnem slišalo naše otroke. Pa še malce bolj natančen sem lahko – vsi drugi (medvedje, jeleni,…) so jih slišali, mi pa smo več ali manj slišali in videli le svoje brate in sestre po rutkah, ki jih nismo videli že tudi kar nekaj let. In če sem na začetku dejal, da smo že skoraj spet aktivni (no ja, saj aktivni smo ves čas, če ne verjamete, poglejte, kako smo se namnožili), moram omeniti, da nas je bilo kar nekaj, ki smo se videli na začetku počitnic v Trenti. Pa ni bilo zato naše srečanje prav nič manj veselo, kvečjemu še bolj. Bilo pa je tokrat tudi precej bolj skavtsko obarvano. Srečanje smo začeli z dvigovanjem zastave, večina nas je bila oblečena v krojih, okoli vratu so nas krasile rutke vseh mogočih barv in vzorcev (vseh gotovo ne znam razpostaviti po zemljevidu, in verjetno tudi večina drugih udeležencev ne – morda so glave na teh vratovih vendarle v precejšnjo pomoč). Sledila je maša (ne tako hitro, kot se bere tukaj, ker je bilo potrebno vmes pozdraviti cel kup ljudi, prinesti dobrote iz prtljažnikov,…), nato pa priprava osrednjega dogodka piknika. Saj ni pretežko uganiti, kaj je to bilo? Vsekakor je srečanje čisto prehitro minilo in naša obljuba ob zaključku s spuščanjem zastave, da bo to le prvo srečanje v vrsti  od sedaj tradicionalnih srečanj za bivše voditelje. Tako ostaja dogovor, da bo naslednje leto že drugo tradicionalno srečanje v Kočevskem Rogu zadnji konec tedna v avgustu. In če sem napisal, da bo konec tedna, to pomeni, da bomo prinesli s seboj šotore in še kaj drugega. Naj se medvedje kar pripravijo na našo družbo!