SkavtINTERVJU: Miha Lavtar – skavt podjetnik
Kakšno je tvoje skavtsko ime?
Priznam, da sem moral kar dobro pomisliti. Sem Nesite@gmahn marjasc. "Nesite" je okrajšava besede nenasiten, ker sem takrat res ogromno pojedel in sem bil v stegu znan tudi po temu, @ ker sem se že takrat ukvarjal z informacijsko tehnologijo, "gmahn" pa izhaja iz nagmahn, kar po poljansko pomeni, da imaš polno energije in nisi nikoli na miru.
Kaj je najboljša stvar, ki se ti je zgodila pri skavtih?
Bilo je mnogo dogodivščin. Ker sem pristaš adrenalina bi rekel, da so mi bile najbolj zanimive kraje zastav. Nekoč smo šli krast zastavo in smo se spotaknili ob žico, ki je sprožila alarm, ki so si ga namestili taboreči. Skoraj vedno smo šli v nogometnih kopačkih, kar nam je prineslo veliko prednost, saj so ostali imeli navadne čevlje ali gojzarje in tako veliko slabši oprijem. V posebnem spominu imam tudi spanje pod plahtami šotorov, kjer smo kradli. :)
Bi rekel, da si skavt, čeprav že nekaj časa nisi aktiven v stegu?
Mislim, da so mi skavti dali določene vrednote, ki so mi pomagale skozi življenje in so mi še vedno zelo všeč. Sploh pa podpiram skupinske aktivnosti v naravi. Mislim, da se ravno zato še vedno imam za skavta. Saj veste, enkrat skavt, vedno skavt.
Kakšna je bila tvoja pot do poslovnega uspeha?
Začel sem že konec osnovne šole, ko smo pri informatiki postavljali spletno stran, na katero sem naložil veliko verzov, vicev in GIF-ov (ki so, mimogrede, sedaj spet popularni). Kasneje sem naredil spletno stran z verzi, ker sem opazil, da večina obiskovalcev pride po to vsebino. Takrat se je v meni pojavila želja po pasivnem zaslužku: želel sem zaslužiti z oglasi na svoji spletni strani. To je bil tudi razlog, da sem naredil veliko različic teh strani. Nikoli pa mi ni uspelo iz tega naslova veliko zaslužiti, za kavo ali dve na dan. Sem se pa iz tega veliko naučil.
Konec srednje šole sem malo “zabluzil” in nisem mogel na maturo. Takrat sem veliko delal, se ogromno naučil in dobil tudi nekaj večjih strank.
Kasneje sem se sicer vpisal na fakulteto, a sem kmalu ugotovil, da ne morem delati dveh stvari hkrati, zato sem odprl podjetje.
Prav hitro po tem sem dobil prvega sodelavca. Čeprav se mi zdi, da je takrat podjetje raslo zelo počasi, je bila rast vedno eksponentna. Po osmih letih nas je več kot 30. Verjamem, da rastemo, zaradi novih prostorov, dobre strukture, zunanjih svetovalcev in tega, da sem na druge ljudi preložil veliko odgovornosti. Čeprav sem sam zastavil veliko stvari, vem, da je za uspeh kriva ekipa, ki živi s podjetjem.
Katere kompetence si pridobil pri skavtih (tako za vodenje podjetja kot za življenje)?
Pri skavtih je bilo vedno ogromno novih stvari. Spomnim se, da smo se učili klati zajce. Še nekaj časa sem doma klal zajce, dokler tega krvavega početja ni prevzela moja mama. :)
Naučil sem se, da je zelo pomembno, kakšen je vodja. Če smo imeli dobrega voditelja, je bila skupina uspešna. Tudi strpnosti in dajanja priložnosti drugačnim sem se naučil pri skavtih. Seveda ne smem pozabiti na dinamike in družabne igre, ki jih še danes uporabljam na team buildingih. In na pomoč sočloveku. S skavti smo ogromno pomagali ostarelim na Brezjah in drugim skavtom/društvom. Ta navada mi je pomagala v življenju, da tudi sedaj, ko imam pod seboj ekipo ljudi, na vse skupaj gledam drugače.
Ti pri opravljanju dela bolj služijo formalno ali neformalno pridobljena znanja?
Formalno pridobljenih znanj imam bolj malo. Sem pristaš tega, da se učiš tisto, kar ti je zanimivo. Neformalna znanja, ki sem si jih sam pridobil, veliko več uporabljam.
Kaj po tvojem mnenju manjka mladim, ki se zaposlujejo?
Predvsem samoiniciative in prakse. Mogoče imajo premalo hobijev, ki jih resnično veselijo. S hobiji dobiš prve praktične izkušnje. Z več stvarmi, kot se ukvarjaš, več stvari poizkusiš, več možnosti imaš, da odkriješ, kaj te v resnici veseli.
Je pa potrebno imeti pogum, da se stvari enostavno lotiš in ne čakaš drugih. Četudi ne uspeš, se iz tega kaj naučiš in greš naprej.
Kaj te na razgovoru za službo, ki ga vodiš, najbolj prepriča in postavi kandidata pred ostale?
Dober občutek. Če opazim, da je kandidat samoiniciativen, komunikativen in ima kompetence, je na dobri poti. Želim si sproščenega pogovora, brez veliko treme, vedno pa skušam preveriti, kako se bo oseba vključila v ekipo. Velikokrat poiščem tudi kakšne skupne znance in pri njih preverim, če je moj občutek glede osebe pravi. Že na prvem sestanku se vidi, koliko se je kandidat poglobil v raziskavo podjetja in koliko vprašanj ima, kar veliko pove o organiziranosti kandidata. Namig: za razgovor imej nujno pripravljena vprašanja! ;)
Bi rekel, da so tvoji poslovni uspehi posledica dobrega načrtovanja ali bolj spleta srečnih okoliščin?
Mislim, da je splet srečnih okoliščin mogoč, ko gre za enkraten dogodek. Lahko ti uspe neko dejanje, ki se ne ponavlja. V primeru uspešnega podjetja, ki ima veliko zaposlenih, pa more biti v ozadju premišljeno načrtovanje.
Podjetništvo mi ogromno pomeni. Ves čas razmišljam o tem, kako bi stvari izboljšal. Mislim, da smo napredovali tudi zato, ker se ob stagniranju počutim nelagodno.
Se ti zdi, da je pri tvojih dosežkih pomembnejši talent ali pripravljenost na delo?
Ni dvoma, da je pripravljenost na delo precej pomembnejša. Četudi imaš talent, pa se ti ne ljubi delati, ne bo nič iz tega. Sam nimam posebno izstopajočih talentov, sem pa zelo delaven. Tudi na počitnicah iz okolice črpam ideje za izboljšave podjetja in razmišljam o delu.
Kakšen bi bil tvoj življenjski nasvet mlajšemu skavtskemu bratu?
Imej odprte oči, bodi radoveden, išči priložnosti in čimmanjkrat reči ne.
Op. u.: Več o podjetjih Optiweb in Videa si lahko prebereš na njihovi spletni strani.