Zažiga

3 Zažgi

Prenesi v

Zverinice in divji risi pri Mariji pod skalco

Darko Potočnik - Srčni krt 18.05.2010
"Spet kliče nas venčani maj..." In res nas je bratovščino Celjskih zverinic na drugo majsko soboto priklical ven v naravo, da počastimo našo Nebeško mater Marijo. Pridružili so se nam še naši Divji risi z Golovca in Tone - Spretni čuk iz bratovščine Danijelovih sov.
"Spet kliče nas venčani maj"… . In res  nas je bratovščino Celjskih zverinic na drugo majsko soboto priklical ven v naravo, da počastimo našo Nebeško mater Marijo. Pridružili so se nam še naši Divji risi z Golovca in Tone - Spretni čuk iz bratovščine Danijelovih sov. 
"Spet kliče nas venčani maj"… . In res nas je bratovščino Celjskih zverinic na drugo majsko soboto priklical ven v naravo, da počastimo našo Nebeško mater Marijo. Pridružili so se nam še naši Divji risi z Golovca in Tone - Spretni čuk iz bratovščine Danijelovih sov. (Avtor: Darko Potočnik)

Kljub kislemu vremenu se nismo ustrašili nekaj dežnih kapelj in smo se množično udeležili romanja k Mariji pod skalco pod Srebotnikom. Zbrali smo se pri Nataši in Vojkotu, ki sta nas pričakala z velikim veseljem, še posebej naše prijatelje z Golovca, ki so se prvič udeležili skavtskih šmarnic.

Ko smo bili vsi zbrani, smo krenili peš proti Mariji pod skalco. V sproščenem na trenutke že kar razigranem vzdušju nam je tričetrt ure hoda hitro minilo. Za naše prijatelje z Golovca je bila Marija pod skalco prijetno presenečenje. Tudi za našo Marjano, ki se je vso pot nekam kislo držala. Ko je zagledala kipec Marije, se je spoštljivo prekrižala. Naenkrat je bilo konec njene slabe volje.

Tam so se nam k šmarnični pobožnosti priključili še p. Marjan, Angelca, Mitja in Zinka. Za uvod smo zapeli, nato pa je p. Marjan prebral evangelij. Za bolj doživete šmarnice smo zapeli nam tako ljube Karlobaške litanije.

Po šmarnicah smo se vrnili k Voukovim, kjer so nas gostoljubno pogostili. Iztok je iz avta povlekel svojo harmoniko in raztegnil svoj meh. Naši Divji risi so zaplesali in iz tega naredili pravo veselico. Ob pesmi, plesu in smehu je večer prehitro minil.

Noč nas je počasi opomnila, da je vsega "luštnega" enkrat konec. Prvo smo se poslovili naši Divji risi in tisti, ki smo jih prevažali. Med potjo proti njihovemu domu smo veselo obujali še sveže spomine na prijetna doživetja s šmarnic in predvsem našega druženja pri Voukovih. Imeli so se zelo lepo in mi z njimi.

Komentarji (0)

Za komentiranje se prosim prijavi.