Skup' drž'mo, pa bo šlo! - zimovanje DOKSS Celje
Celjske zverinice smo letos zimovale v Šentlambertu nad Zagorjem. Ta župnija nam je za tri dni postala naš drugi skavtski dom.
Šentlambert (Avtor: Darko Potočnik)
Tema letošnjega zimovanja je bila uglašena z letošnjim letom družine: Skup' drž'mo, pa bo šlo. Za začetno dobro vzdušje smo se morali prav dobro potruditi, saj sta bolezen in neodložljive obveznosti zmanjšali število udeležencev našega tabora. Nismo se prepustili pesimizmu, rajši smo si rekli »skup' drž'mo, pa bo šlo« in smo veselo odrinili na pot. Poleg sproščenega druženja, gibanja v naravi, utrjevanja medsebojnih odnosov in duhovnosti, je bil eden od naših ciljev ozreti se na prehojeno pot in da pogledamo tudi malce za naprej, kam naj vodijo naše poti in kakšni naj bodo naši cilji.
Trije dnevi so v veselem in prijetnem vzdušju prehitro minili. Ker so bili z nami tudi otroci večine odraslih skavtov, so dajali tisti mladostniški razposajeni ton našim družabnim večerom. Veliko smo se igrali. Še posebej je bila zanimiva pantomima. Že prvi večer nas je tako zasvojila, da smo v soboto zvečer morali naredili še pravo tekmovanje. Tekma je bila zelo zanimiva, napeta in izenačena, naloge pa zelo zahtevne, saj smo morali prikazovati takšne stvari, kot so nadmorska višina, umetna masa, ocvrti sir, carski prepečenec in sramna uš. Ta večer so nam otroci tudi priredili svoj program v katerem so si nas skozi igrice kot so ubogi črni mucek, podmornica, milijonar in zgodbico o kamenčkih in slamicah zelo izposodili.
V soboto dopoldne smo šli tudi na romanje na Zasavsko sveto goro. Pridružili so se nam tudi naš duhovni asistent p. Primož in še nekaj ostalih naših skavtov. Na kratko smo si ogledali kraj in uživali ob prekrasnem panoramskem pogledu na okolico, ki seže vse tja do Kamniško-Savinjskih Alp in celo do Triglava. V prečudoviti kapeli smo nato imeli skavtsko sveto mašo. Maševanje p. Primoža in skavtsko petje so naredili enkratno vzdušje.
Popoldne smo pisali listino naše bratovščine. Prva skupina je razpravljala kdo smo, druga kje smo, tretja pa se je ukvarjala z vprašanjem kaj hočemo in kako ti doseči. Razprave smo vestno zapisovali na papir. Zadali smo si tudi nalogo, da do naslednjih srečanj pripravimo čistopis in stvar dodelamo do te mere, da bi lahko naredili tudi našo listino, ki bo poleg naše preteklosti in sedanjosti, govorila tudi o naši prihodnosti. Ta listina nas bo zavezovala k skupnemu delu v naši bratovščini in izpolnjevanju ciljev.
V nedeljo smo se udeležili svete maše v župnijski cerkvi. Pri maši smo sodelovali pri branju berila, prošnjah, pri uvodu v molitev Očenaš in pri pozdravu za mir. Domači birmanci so vodili in z igro tudi uprizorili prve tri postaje križevega pota.
Po maši je sledila refleksija. S taborom smo bili prav vsi zadovoljni, saj na takšnih srečanjih utrjujemo skavtske veščine, medčloveške odnose in našo duhovnost. Še posebej smo bili zadovoljni z ustvarjanjem listne. Še bolj smo začutili pripadnost naši bratovščini.
Šentlambert (Avtor: Darko Potočnik)
Trije dnevi so v veselem in prijetnem vzdušju prehitro minili. Ker so bili z nami tudi otroci večine odraslih skavtov, so dajali tisti mladostniški razposajeni ton našim družabnim večerom. Veliko smo se igrali. Še posebej je bila zanimiva pantomima. Že prvi večer nas je tako zasvojila, da smo v soboto zvečer morali naredili še pravo tekmovanje. Tekma je bila zelo zanimiva, napeta in izenačena, naloge pa zelo zahtevne, saj smo morali prikazovati takšne stvari, kot so nadmorska višina, umetna masa, ocvrti sir, carski prepečenec in sramna uš. Ta večer so nam otroci tudi priredili svoj program v katerem so si nas skozi igrice kot so ubogi črni mucek, podmornica, milijonar in zgodbico o kamenčkih in slamicah zelo izposodili.
V soboto dopoldne smo šli tudi na romanje na Zasavsko sveto goro. Pridružili so se nam tudi naš duhovni asistent p. Primož in še nekaj ostalih naših skavtov. Na kratko smo si ogledali kraj in uživali ob prekrasnem panoramskem pogledu na okolico, ki seže vse tja do Kamniško-Savinjskih Alp in celo do Triglava. V prečudoviti kapeli smo nato imeli skavtsko sveto mašo. Maševanje p. Primoža in skavtsko petje so naredili enkratno vzdušje.
Popoldne smo pisali listino naše bratovščine. Prva skupina je razpravljala kdo smo, druga kje smo, tretja pa se je ukvarjala z vprašanjem kaj hočemo in kako ti doseči. Razprave smo vestno zapisovali na papir. Zadali smo si tudi nalogo, da do naslednjih srečanj pripravimo čistopis in stvar dodelamo do te mere, da bi lahko naredili tudi našo listino, ki bo poleg naše preteklosti in sedanjosti, govorila tudi o naši prihodnosti. Ta listina nas bo zavezovala k skupnemu delu v naši bratovščini in izpolnjevanju ciljev.
V nedeljo smo se udeležili svete maše v župnijski cerkvi. Pri maši smo sodelovali pri branju berila, prošnjah, pri uvodu v molitev Očenaš in pri pozdravu za mir. Domači birmanci so vodili in z igro tudi uprizorili prve tri postaje križevega pota.
Po maši je sledila refleksija. S taborom smo bili prav vsi zadovoljni, saj na takšnih srečanjih utrjujemo skavtske veščine, medčloveške odnose in našo duhovnost. Še posebej smo bili zadovoljni z ustvarjanjem listne. Še bolj smo začutili pripadnost naši bratovščini.
+12
