S prijatelji na poti po božjem stvarstvu
8. junija 2008 so odrasli skavti bratovščine Danijelovih sov Celje 2 organizirali enodnevni pohod po razširjeni tretji etapi Slomškove poti od Kalobja do Sloma. Pridružili smo se tudi odrasli skavti bratovščine Celjskih zverinic z Brega v Celju.
utrinki s poti (Avtor: Darko-Srčni krt)
Pravzaprav smo etapo začeli tam, kjer smo lani končali skupni poletni tabor Celjskih zverinic in Danijelovih sov, v Slivnici pri cerkvici Sv. Janeza. Čeprav nas je pozdravilo oblačno in občasno deževno vreme, nam to ni vzelo veselja in poguma.
Po krogu in molitvi za srečno pot smo iz Celja 2 Ana, Igor, Mici, Božena, Marinka, Toni s svojimi otroki, in Metka in jaz iz DOKSS Celje krenili na pot proti Kalobju. Med hojo smo veselo kramljali, se smejali in uživali v lepotah narave, ki je tudi v deževnem vremenu še vedno lepa. Nabirali smo tudi zelišča in prečudovito travniško cvetje.
Po uri in pol hoje smo prispeli na sosednji hrib na Kalobje. Tam smo pomalicali in si privoščili jutranjo kavico. Toni nam je na kratko opisal zgodovino kraja, ogledali smo si tudi prekrasno poslikano notranjost župnijske cerkve, katero naj bi poslikal kar prvotni župnik.
Naslednja postaja je bil hrib Rifnik nad Šentjurjem. Tam nas je pričakal g. Marjan Peter, ki nam je prijazno razkazal arheološke izkopanine in opisal bogato zgodovino tega kraja vse od časov Keltov pa vse do časov zgodnjega krščanstva že v zatonu Rimskega cesarstva. Na Rifniku sta še posebej zanimiva lepo obnovljen zbiralnik vode in replika slamokrite hiše iz pletenih zidov iz šibovja. V tistih davnih časih so bili ti zidovi ometani z blatom in prepleskani v belo.
Z Rifnika smo se spustili v dolino, prečkali progo in nadaljevali do gostišča Ahac. Čeprav nas je na tem delu poti neusmiljeno močil dež, se vseeno nismo predali. Pri Ahacu smo se okrepčali z malico in si naročili vsak svojo najljubšo pijačo. Bolj ko so bili kozarci prazni, lepše je bilo vreme. KO smo odrinili dalje, je že sijalo prav prijetno sonce, ki se nam tisti dan ni več izneverilo.
Na poti proti Slomu so se nam v Zaveršah pridružili še naši Dita, Lidija, Tine, Tadej in DVD (duhovni vodja David pri Celje 2). Na Slomu smo se malce osvežili in si na hitro ogledali Slomškovo domačijo, nato pa pohiteli na Ponikvo, kjer smo v župnijski cerkvi s skavtsko sv. mašo zaključili naš pohod. K maši so se nam pridružili tudi odrasli skavti iz Šentjurja. Maša je bila nekaj posebnega. Po berilu in Evangeliju smo okoli oltarja sklenili krog, v katerem smo ostali do konca maše na poseben način povezani v Bogu med seboj. Doživeli smo tudi svečano skavtsko obljubo nove skavtinje Božene pri Danijelovih sovah.
Večer smo končali v prijetnem druženju v krogu pred cerkvijo, kjer smo nazdravili novi skavtinji in uspešno prehojeni poti. Obljubili smo si, da naslednje leto nadaljujemo z naslednjo etapo Slomškove poti od Ponikve do Nove Cerkve.
Danijelove sove, hvala vam za lepo in duhovno preživeto nedeljo!
utrinki s poti (Avtor: Darko-Srčni krt)
Po krogu in molitvi za srečno pot smo iz Celja 2 Ana, Igor, Mici, Božena, Marinka, Toni s svojimi otroki, in Metka in jaz iz DOKSS Celje krenili na pot proti Kalobju. Med hojo smo veselo kramljali, se smejali in uživali v lepotah narave, ki je tudi v deževnem vremenu še vedno lepa. Nabirali smo tudi zelišča in prečudovito travniško cvetje.
Po uri in pol hoje smo prispeli na sosednji hrib na Kalobje. Tam smo pomalicali in si privoščili jutranjo kavico. Toni nam je na kratko opisal zgodovino kraja, ogledali smo si tudi prekrasno poslikano notranjost župnijske cerkve, katero naj bi poslikal kar prvotni župnik.
Naslednja postaja je bil hrib Rifnik nad Šentjurjem. Tam nas je pričakal g. Marjan Peter, ki nam je prijazno razkazal arheološke izkopanine in opisal bogato zgodovino tega kraja vse od časov Keltov pa vse do časov zgodnjega krščanstva že v zatonu Rimskega cesarstva. Na Rifniku sta še posebej zanimiva lepo obnovljen zbiralnik vode in replika slamokrite hiše iz pletenih zidov iz šibovja. V tistih davnih časih so bili ti zidovi ometani z blatom in prepleskani v belo.
Z Rifnika smo se spustili v dolino, prečkali progo in nadaljevali do gostišča Ahac. Čeprav nas je na tem delu poti neusmiljeno močil dež, se vseeno nismo predali. Pri Ahacu smo se okrepčali z malico in si naročili vsak svojo najljubšo pijačo. Bolj ko so bili kozarci prazni, lepše je bilo vreme. KO smo odrinili dalje, je že sijalo prav prijetno sonce, ki se nam tisti dan ni več izneverilo.
Na poti proti Slomu so se nam v Zaveršah pridružili še naši Dita, Lidija, Tine, Tadej in DVD (duhovni vodja David pri Celje 2). Na Slomu smo se malce osvežili in si na hitro ogledali Slomškovo domačijo, nato pa pohiteli na Ponikvo, kjer smo v župnijski cerkvi s skavtsko sv. mašo zaključili naš pohod. K maši so se nam pridružili tudi odrasli skavti iz Šentjurja. Maša je bila nekaj posebnega. Po berilu in Evangeliju smo okoli oltarja sklenili krog, v katerem smo ostali do konca maše na poseben način povezani v Bogu med seboj. Doživeli smo tudi svečano skavtsko obljubo nove skavtinje Božene pri Danijelovih sovah.
Večer smo končali v prijetnem druženju v krogu pred cerkvijo, kjer smo nazdravili novi skavtinji in uspešno prehojeni poti. Obljubili smo si, da naslednje leto nadaljujemo z naslednjo etapo Slomškove poti od Ponikve do Nove Cerkve.
Danijelove sove, hvala vam za lepo in duhovno preživeto nedeljo!
+12
