Ob polni luni na Blegošu
Skavtska Luna (Avtor: Borut Bernik)
Neznanke
….in zgodilo se je. Prišel je petek 26. februar in lilo je izpod neba kot za šalo. Ups, tole bo pa sedaj kar preizkušnja. Bolje rečeno več preizkušenj. Pa sem si rekel: »Kar nam je namenjeno, to bomo doživeli!«
V petek zjutraj zazvoni telefon. Živijo…Živijo. Ti, a se gre? Ja Itak, saj za skavta ni slabega vremena. Dobro, dobro,… saj veš, zame ni problem, ampak….
V takem slogu so potekali razgovori čez dan še nekajkrat. No, sem si rekel, možgansko-psihološka telovadba je kar intenzivna. Tudi to je nekaj.
V resnici pa me je vseeno malo tudi skrbelo. Pa sem si rekel, da dokler ostajajo vsi elementi varnosti nespremenjeni, toliko časa res ni razloga za odpoved.
Ena od velikih neznank mi je bilo vprašanje: koliko bo udeležencev iz drugih bratovščin.
Leskovica
Ura je 18:55. Pred cerkvijo v Leskovici. Pada dež. Ena neznanka je rešena. Parkirišče pred cerkvijo je prazno. Torej bomo trije medvedje in ena ZSKSSjeva banana, na katero smo bili full ponosni. Končno le pomeni uspeh akcije – sodelovanje z drugimi skavti; pa še mladimi po vrhu.
Pod nadstreškom vhoda v cerkev se opravimo za pohod, pripravimo prtljago, posnamemo nekaj fotk….potem pa: Halo…, Halo…Ej, Borut, kje ste? O Aleš,….. tukaj pred cerkvijo v Leskovici, ravno se odpravljamo, pa ti? V avtu na poti, v Gorenji vasi! Bravo, Aleš, te počakamo! Pa so še junaki, smo si rekli in se veselili družbe.
Zapiskam v krog (bil je bolj podoben peterokotniku). Uvodni nagovor, duhovna misel, ki jo je pripravil Goran, molitev in prošnja za srečno pot in razdrli smo krog;….z volčjim tuljenjem v luno.
….Soočanje z lastno grešnostjo ni preprosto: je boleče, je razdirajoče, je moreče. Vendar nas naš Bog ne pušča samih v tej dolini senc, ...Ta misel naj nam pomaga, da tudi v tem dežju, snegu in temi zaznamo njegovo Luč in Ljubezen
Tako so zvenele besede v Goranovi duhovni misli.
Blegoš
Nabiti s pozitivno energijo stopimo izpod nadstreška…. In čez nekaj korakov zaznamo: Saj sploh ne dežuje več... pa kako je postalo svetlo ... pa še luna nam sveti!
Polni otroškega veselja v srcih zakoračimo po Blegoševi pleši proti vrhu. Sneg je trd, poti ne rabimo, saj lahko prosto hodimo kjerkoli. Idila, idila, idila. Pet skavtov v tihem ritmu narave pleše v samotni noči na vrhu Blegoša, osvetljenih z reflektorjem - Luno. Dvorana daleč naokrog ožarjena z lučkami… in zaznali smo Njegovo Luč in Ljubezen.
Koča in vrnitev v dolino
Z vrha se spustimo do koče, se ogrejemo ob peči in čaju, izmenjamo nekaj misli z oskrbniki in….že smo v Leskovici. Polni lepega doživetja.
Meni pa je zaigralo. Uspelo je! Še enkrat se je izkazalo, koliko lepega lahko doživimo, ko se preprosto prepustimo vsrkati v tok dogodkov in odvržemo verige, ki nas vežejo na razne načine.
Spomnili smo se molitve Roberta Friškovca: Dragi Jezus, daj da se bom učil dvigniti rit – vedno znova. Da se ne bom predajal malodušju, utrujenosti…Da ne bom tarnal in iskal izgovorov, ampak da bom tvoje orodje povsod, kjer me potrebuješ.
