Nekoga moraš imeti rad ...
Nekoga moraš imeti rad
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš ...
srečanje na Golovcu (Avtor: Miro Srdarev)
S temi besedami je Metka danes zjutraj začela naše druženje na celjskem Golovcu. Druženje, ki je bilo za vse nas, ki smo bili tam, eno krasno doživetje. Bilo nas je okrog petdeset: prišli smo iz šestih bratovščin, da bi z našimi prijatelji na Golovcu doživeli kar nekaj zelo pomembnih stvari: uradno otvoritev njihove ute, obisk dveh enot, srečelov in seveda slovesne obljube.
Začeli smo v krogu s pesmijo, molitvijo in prijaznim nagovorom, se potem razdelili v skupine in šli na potep. Dobili smo zelo težke naloge, ki smo jih reševali med potjo ter v enoti 1 in 2. Vse tri skupine: sončki, komarji in veliki srčki, so se srečno vrnile in na Golovcu je že zadišalo po odličnem golažu.
Uta, ki so jo postavili iz sredstev LMB 2006, je vsa lepa in nova čakala na slovesno otvoritev. Mojca in gospa direktorica sta prerezali trak, Iztok je raztegnil harmoniko, skupaj smo zapeli in zaplesali, dokler nas deževne kaplje niso pregnale pod varno streho ute. Vmes smo pridno kupovali srečke in se veselili zanimivih nagrad.
Sveta maša nas je združila v veliko družino in šest novih skavtov je dobilo rutke in bilo sprejetih v veliko skavtsko družino. V naših prošnjah in molitvah smo prosili za nove skavte, za vse tiste, ki niso mogli biti z nami, za naše družine, za varovance iz Golovca, za naše prijateljstvo in za to, da bi varovanci v novi uti doživeli veliko prijetnih trenutkov, klepetov, kofetkanja in prijaznih obiskov.
In kaj smo povedali v krogu na koncu? Veliko lepih, pohvalnih in iskrenih besed.Pritekla je tudi kakšna solzica, solzica sreče ob lepem druženju in zaradi veličastnosti trenutka.
Nekoga moraš imeti rad... Ja, danes smo imeli radi drug drugega, nove skavte, varovance iz prijazne hiše, dež, ki je blagoslovil naše druženje, sonce, ki je posušilo kapljice, luže ter mokro travo in tistega, ki je bil ves dan z nami ...
srečanje na Golovcu (Avtor: Miro Srdarev)
Začeli smo v krogu s pesmijo, molitvijo in prijaznim nagovorom, se potem razdelili v skupine in šli na potep. Dobili smo zelo težke naloge, ki smo jih reševali med potjo ter v enoti 1 in 2. Vse tri skupine: sončki, komarji in veliki srčki, so se srečno vrnile in na Golovcu je že zadišalo po odličnem golažu.
Uta, ki so jo postavili iz sredstev LMB 2006, je vsa lepa in nova čakala na slovesno otvoritev. Mojca in gospa direktorica sta prerezali trak, Iztok je raztegnil harmoniko, skupaj smo zapeli in zaplesali, dokler nas deževne kaplje niso pregnale pod varno streho ute. Vmes smo pridno kupovali srečke in se veselili zanimivih nagrad.
Sveta maša nas je združila v veliko družino in šest novih skavtov je dobilo rutke in bilo sprejetih v veliko skavtsko družino. V naših prošnjah in molitvah smo prosili za nove skavte, za vse tiste, ki niso mogli biti z nami, za naše družine, za varovance iz Golovca, za naše prijateljstvo in za to, da bi varovanci v novi uti doživeli veliko prijetnih trenutkov, klepetov, kofetkanja in prijaznih obiskov.
In kaj smo povedali v krogu na koncu? Veliko lepih, pohvalnih in iskrenih besed.Pritekla je tudi kakšna solzica, solzica sreče ob lepem druženju in zaradi veličastnosti trenutka.
Nekoga moraš imeti rad... Ja, danes smo imeli radi drug drugega, nove skavte, varovance iz prijazne hiše, dež, ki je blagoslovil naše druženje, sonce, ki je posušilo kapljice, luže ter mokro travo in tistega, ki je bil ves dan z nami ...
+13
