Na Alpe Jadran taboru sem bila slon, ups slonica :-)
Začelo se je v četrtek 28.06. in je trajalo do nedelje 01.07. Za nas, ki smo bili povabljeni na tabor Alpe Jadran v Čezklanc v Italiji.
Čezklanc (Avtor: Peter, Janez, Đuro, Mojca)
Za organizatorje in vse tiste, ki so intenzivno sodelovali pri pripravi tega mednarodnega tabora AA, začelo že veliko prej.
Skavtska vas "CUEL DAL NIBLI"- ČEZKLANC je prava oaza miru, ki leži v objemu mogočnih vršacev M.Festa (1055 m), M.Faeita (1615 m) in M. San Simeone (1505m). Oči se prav spočijejo v prečudoviti naravi, bogati z različnimi drevesi podrastjem, cvetjem, jagodami, malinami, gobami. Sonce bogato greje to mirno dolino, dež jo stalno zaliva, tako da vse bujno raste in cveti.
Pripeljali smo se čez precej ovinkov in klancev in se ustavili v vasici CESKLANS ter se odpravili v skavtsko vasico. Na samem vhodu v tabor, nas je prijazno sprejela Graziella in nas "okrasila" z oranžnimi obeski, na katerih so bile upodobljene živali: lev, volk, orel, tiger, medved in slon. Tako smo se razdelili v mešane skupine levov, tigrov, slonov, medvedov, orlov in volkov. Zelo dobra zamisel!
Jaz sem dobila obesek slona, ha,ha,ha. V skupini se nas je zbralo enajst in to same ženske. "Dame" smo si nadele ime in vzklik SLONICE - REGINE - KRALJICE, ne z dolgimi nosovi, ampak z visoko dvignjenimi rilčki.
Kot skoraj na vsakem taboru, smo tudi tu morali pokazati znanje iz orientacije v naravi. Me slonice smo našle vse trofeje, opravile vse naloge in se srečno vrnile v tabor. Temu podvigu je zvečer sledilo priznanje za "najbolj uglašene", saj smo spesnile celo pesmico!
V soboto smo imeli tržnico. To pa je bilo nekaj! Morda je bilo prvič v takem obsegu na kakšnem taboru. Prikazano je bilo nešteto lepih, izvirnih, poučnih, zdravilnih, dobrih, sladkih, mesenih, alkoholnih, čipkastih, papirnatih, cvetličnih, lesenih, starih, kovinskih in keramičnih izdelkov. Prava paša za oči in za okušanje neštetih dobrot. Spretne roke so se preizkušale v izdelavi cvetja iz krep papirja, pisali smo kartice, opremljene z žigom, ki je bil narejen prav za ta dan. Manjkala ni niti slovenska narodna noša in slovenska pesem ob spremljavi harmonike.
Pelo se je in plesalo! Večeri ob skavtskem ognju so bili prežeti z pesmijo, skeči, igricami in celo z gostujočo folklorno skupino iz Rezije. Z njimi smo prepevali in se celo učili njihovega plesa.
Veliko je stvari, ki me bodo spominjale na ta tabor: novi prijatelji, nove izkušnje, novi podvigi, druženja in "pogovarjanje" v jeziku, ki ga ne govoriš. To je izredno zanimivo, hkrati pa mučno in poučno! V roke smo vzeli slovar in trenirali besede, besede, besede. Nekaj pesmi smo se naučili v vseh štirih jezikih. Bomo pa še vadili. Do naslednjega tabora, ki bo čez štiri leta.
Čezklanc (Avtor: Peter, Janez, Đuro, Mojca)
Skavtska vas "CUEL DAL NIBLI"- ČEZKLANC je prava oaza miru, ki leži v objemu mogočnih vršacev M.Festa (1055 m), M.Faeita (1615 m) in M. San Simeone (1505m). Oči se prav spočijejo v prečudoviti naravi, bogati z različnimi drevesi podrastjem, cvetjem, jagodami, malinami, gobami. Sonce bogato greje to mirno dolino, dež jo stalno zaliva, tako da vse bujno raste in cveti.
Pripeljali smo se čez precej ovinkov in klancev in se ustavili v vasici CESKLANS ter se odpravili v skavtsko vasico. Na samem vhodu v tabor, nas je prijazno sprejela Graziella in nas "okrasila" z oranžnimi obeski, na katerih so bile upodobljene živali: lev, volk, orel, tiger, medved in slon. Tako smo se razdelili v mešane skupine levov, tigrov, slonov, medvedov, orlov in volkov. Zelo dobra zamisel!
Jaz sem dobila obesek slona, ha,ha,ha. V skupini se nas je zbralo enajst in to same ženske. "Dame" smo si nadele ime in vzklik SLONICE - REGINE - KRALJICE, ne z dolgimi nosovi, ampak z visoko dvignjenimi rilčki.
Kot skoraj na vsakem taboru, smo tudi tu morali pokazati znanje iz orientacije v naravi. Me slonice smo našle vse trofeje, opravile vse naloge in se srečno vrnile v tabor. Temu podvigu je zvečer sledilo priznanje za "najbolj uglašene", saj smo spesnile celo pesmico!
V soboto smo imeli tržnico. To pa je bilo nekaj! Morda je bilo prvič v takem obsegu na kakšnem taboru. Prikazano je bilo nešteto lepih, izvirnih, poučnih, zdravilnih, dobrih, sladkih, mesenih, alkoholnih, čipkastih, papirnatih, cvetličnih, lesenih, starih, kovinskih in keramičnih izdelkov. Prava paša za oči in za okušanje neštetih dobrot. Spretne roke so se preizkušale v izdelavi cvetja iz krep papirja, pisali smo kartice, opremljene z žigom, ki je bil narejen prav za ta dan. Manjkala ni niti slovenska narodna noša in slovenska pesem ob spremljavi harmonike.
Pelo se je in plesalo! Večeri ob skavtskem ognju so bili prežeti z pesmijo, skeči, igricami in celo z gostujočo folklorno skupino iz Rezije. Z njimi smo prepevali in se celo učili njihovega plesa.
Veliko je stvari, ki me bodo spominjale na ta tabor: novi prijatelji, nove izkušnje, novi podvigi, druženja in "pogovarjanje" v jeziku, ki ga ne govoriš. To je izredno zanimivo, hkrati pa mučno in poučno! V roke smo vzeli slovar in trenirali besede, besede, besede. Nekaj pesmi smo se naučili v vseh štirih jezikih. Bomo pa še vadili. Do naslednjega tabora, ki bo čez štiri leta.
+8
