Mi smo šli pa v Emavs
Na velikonočni ponedeljek smo šli v Emavs in sicer naravnost v središče Slovenije.
Slivno, Vače (Avtor: zarlični avtorji)
Točneje šli smo v župnijsko cerkev Vače , da si ogledamo božji grob, ki ni običajen, ampak je to božji grob, ki je nekaj posebnega. Menda so samo trije taki primerki v Evropi. Narejen je iz samih stekelc, ki so kot kristali nanizani na podlago, v katero je izrezan motiv - upodobitev praznega križa s prtom, ki nežno pada po križu. Cvetje v vazah je v izrazito živih barvah, rimska vojaka ob strani stražita grob, tabernakelj pa je kot Kristusova ječa. Vsa stekelca so barvna in svetloba, ki prihaja iz ozadja, naredi božji grob mističen in poseben.
Cerkev je posvečena sv. Andreju in je že šesta po vrsti, zgrajena na tem mestu. Vse prejšnje so se porušile in največkrat je bi vzrok potres. Tudi ta ima na stropu še zelo vidne potresne razpoke. Posebnost v tej cerkvi je križev pot. Jezus Kristus ima na vsaki podobi z sij okrog glave, kar daje poseben izraz njegovemu trpljenju. Neprecenljiva vrednost je tudi v ogromnih oljnih slikah svetnikov. Hvala g. župniku, rojaku iz Most, Marku Pajku, za zgodovinsko razlago.
Pot nas je potem vodila na razstavo velikonočnih pirhov v Slivno, v gostilno Vrabec. Prijazna gostilničarka nas je sprejela vsa elegantna v črnem, z belim predpasnikom do tal. Bila je zgovorna, razložila nam je, da je razstavljenih okrog 1300 jajčk- pirhov iz Slovenije in tujine. Posebnost so pirhi, narejeni iz zlata v dizajnu čipke. Služili so kot šatuljice za dragocen nakit, katerega so bogati ljudje poklanjali svojim dragim.
Tudi mi smo pomenili nekomu drage osebe in povabljeni smo bili na čaj v prijazen domač ambient, kjer smo prigriznili še od domačega »žegna«, ponujenega na posebnih krožnikih, narejenih iz korenine gabra, ob svečkah in prtičkih, ob smehu in dobri volji.
Da bi lep dan izkoristili do popolnosti, smo se zapeljali še na Rodico in v Jarše, ogledali pa smo si tudi cerkev v grobljah, ki je pravi biserček v mozaiku cerkva na Slovenskem. Kar nismo mogli dojeti, kakšne prekrasne freske krasijo to akustično cerkev. Še posebej smo bili ponosni na našega g. župnika Milana, ki nam je z znanjem in zanosom, vendar z grenkim priokusom pripovedoval o preteklosti in žalostni zgodovini te cerkve in o njegovem delu, ko je tam opravljal svoje duhovniško poslanstvo.
Ves popoldan nas je po malem spremljal dež, na Slivnem tudi sneg in tako je bil naš pogled skozi okno uprt v prava zimsko velikonočno idilo. Hvala Stvarniku za ta dan, za druženje in da smo zopet bili lahko skupaj.
Slivno, Vače (Avtor: zarlični avtorji)
Cerkev je posvečena sv. Andreju in je že šesta po vrsti, zgrajena na tem mestu. Vse prejšnje so se porušile in največkrat je bi vzrok potres. Tudi ta ima na stropu še zelo vidne potresne razpoke. Posebnost v tej cerkvi je križev pot. Jezus Kristus ima na vsaki podobi z sij okrog glave, kar daje poseben izraz njegovemu trpljenju. Neprecenljiva vrednost je tudi v ogromnih oljnih slikah svetnikov. Hvala g. župniku, rojaku iz Most, Marku Pajku, za zgodovinsko razlago.
Pot nas je potem vodila na razstavo velikonočnih pirhov v Slivno, v gostilno Vrabec. Prijazna gostilničarka nas je sprejela vsa elegantna v črnem, z belim predpasnikom do tal. Bila je zgovorna, razložila nam je, da je razstavljenih okrog 1300 jajčk- pirhov iz Slovenije in tujine. Posebnost so pirhi, narejeni iz zlata v dizajnu čipke. Služili so kot šatuljice za dragocen nakit, katerega so bogati ljudje poklanjali svojim dragim.
Tudi mi smo pomenili nekomu drage osebe in povabljeni smo bili na čaj v prijazen domač ambient, kjer smo prigriznili še od domačega »žegna«, ponujenega na posebnih krožnikih, narejenih iz korenine gabra, ob svečkah in prtičkih, ob smehu in dobri volji.
Da bi lep dan izkoristili do popolnosti, smo se zapeljali še na Rodico in v Jarše, ogledali pa smo si tudi cerkev v grobljah, ki je pravi biserček v mozaiku cerkva na Slovenskem. Kar nismo mogli dojeti, kakšne prekrasne freske krasijo to akustično cerkev. Še posebej smo bili ponosni na našega g. župnika Milana, ki nam je z znanjem in zanosom, vendar z grenkim priokusom pripovedoval o preteklosti in žalostni zgodovini te cerkve in o njegovem delu, ko je tam opravljal svoje duhovniško poslanstvo.
Ves popoldan nas je po malem spremljal dež, na Slivnem tudi sneg in tako je bil naš pogled skozi okno uprt v prava zimsko velikonočno idilo. Hvala Stvarniku za ta dan, za druženje in da smo zopet bili lahko skupaj.
+10
