Gospod, blagoslovi to vozilo...
… je spregovoril novomeški škof, gospod Andrej Glavan ob koncu svete maše in prav takrat se je obilno ulilo izpod neba. Gospod je torej z močno ploho blagoslovil vozilo, tovorni kombi v skupnosti CENACOLO na Vrhu pri Škocjanu pri Novemu mestu.
Oltar so fantje naredili pod lipo, zadaj za lipo je bilo parkirano novo vozilo. Ne čisto kombi, bolj pol-tovornjak, ki jim bo prišel prav tudi pri prevozu tovora, pridelkov, … kaj vem še česa.
Zbrali smo se v veliko družino in doživeli sveto mašo s petjem, prošnjami in molitvijo. Oblaki so se počasi nabirali in tudi kakšen blisk se je med mašo že pokazal. Ob koncu maše pa se je vlilo kot iz škafa in obilni blagoslov izpod neba je poškropil lipo in vrt, rožce in travo, krave na paši, koruzo, žito in krompir na njivah, novo vozilo in ljudi. Vedrili smo povsod: v hiši, pred hišo, pred hlevom in v hlevu, pod skednjem, v letni kuhinji in pod vsemi napušči. Pa ne samo vedrili, ampak dobili obilno okrepčilo sladkih in slanih domačih dobrot, že tradicionalne čenakolske picete (te so zginile v naše želodčke najprej !), pa sok in kavo.
V jedilnici smo spet poslušali pričevanja. Spregovorila sta Aleš in Rok. Eden, ki je že odšel in drugi, ki je komaj prišel. Oba polna vere in upanja v sebe, v ljudi in v Boga. Naše druženje smo sklenili z Rožnim vencem, ki smo ga skupaj s fanti zmolili v kapeli.
Mašo smo začeli s (skavtsko) pesmijo Danes je dan v vseh jezikih. Res je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Dan, ki je odprl vsa vrata in vsa srca.
(Avtor: )
Sijalo je sonce, ko smo se peljali proti Dolenjski in Bog je odprl vrata v lep sobotni junijski popoldan. Vrata so bila na stežaj odprta tudi v komuni na Vrhu in ljudje so prihajali iz vseh strani: starši, sorodniki, prijatelji, fantje iz drugih komun, sosedje iz okoliških vas in župnije, pa tudi skavti iz Postojne, Grosupljega in ljubljanskih Fužin. Pisana druščina, vesela, da je spet med prijatelji. Oltar so fantje naredili pod lipo, zadaj za lipo je bilo parkirano novo vozilo. Ne čisto kombi, bolj pol-tovornjak, ki jim bo prišel prav tudi pri prevozu tovora, pridelkov, … kaj vem še česa.
Zbrali smo se v veliko družino in doživeli sveto mašo s petjem, prošnjami in molitvijo. Oblaki so se počasi nabirali in tudi kakšen blisk se je med mašo že pokazal. Ob koncu maše pa se je vlilo kot iz škafa in obilni blagoslov izpod neba je poškropil lipo in vrt, rožce in travo, krave na paši, koruzo, žito in krompir na njivah, novo vozilo in ljudi. Vedrili smo povsod: v hiši, pred hišo, pred hlevom in v hlevu, pod skednjem, v letni kuhinji in pod vsemi napušči. Pa ne samo vedrili, ampak dobili obilno okrepčilo sladkih in slanih domačih dobrot, že tradicionalne čenakolske picete (te so zginile v naše želodčke najprej !), pa sok in kavo.
V jedilnici smo spet poslušali pričevanja. Spregovorila sta Aleš in Rok. Eden, ki je že odšel in drugi, ki je komaj prišel. Oba polna vere in upanja v sebe, v ljudi in v Boga. Naše druženje smo sklenili z Rožnim vencem, ki smo ga skupaj s fanti zmolili v kapeli.
Mašo smo začeli s (skavtsko) pesmijo Danes je dan v vseh jezikih. Res je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Dan, ki je odprl vsa vrata in vsa srca.
+3