SkavtNET

Da, v soboto smo bili tam in na vsakem koraku se še čutijo naši sledovi, ki smo jih pustili v času našega bivanja na mednarodnem taboru v Čezklancu. Znak tabora z vsemi našimi podpisi in napisi v vseh jezikih je še tam. Stoji na častnem mestu. Tam je tudi slovensko lectovo srce, s katerim smo pustili v Čezklancu vsa naša srca. V skupnem prostoru je slika našega pok. nadškofa Šuštarja, za katerega smo darovali nedeljsko mašo. Oltar in prostor ob njem čakata na naš nov prihod, prostor za ogenj pa sameva v pričakovanju slovenskega, hrvaškega, italijanskega in avstrijskega ognja, iskric, ki so letele pod nebo ter naših pesmi in plesov. Hiške še stojijo, drevesa niso več zelena, ampak so se odela v barve jeseni. Tam visijo vsi naši znakci: oranžni, modri, rumeni in zeleni sloni, volkovi, orli, levi, tigri in medvedi. V jedilnici je še Richardova knjiga s posvetilom in obljubo, da se nam naslednjič pridruži. Z rutko, jasno. Hrib San Simeone še stoji, okolica je pripravljena na naša nova raziskovanja, zgubljanja in iskanja.

Zbrali smo se tam, da bi naredili preverbo AA tabora, da bi obujali spomine in da bi začrtali smernice za nove AA tabore in nova AA druženja. Lepo je bilo slišati plaz pohval, želje, da bi bil AA tabor vsako leto, odmeve na tržnico, orientiring, večerne molitve in pričevanje. Lepo je bilo gledati številne albume s slikami, ki so nastale v tistih dneh. Lepo je bilo izvedeti, da so ljudje iz posameznih skupin ostali v kontaktih in si dopisujejo.

Začeli smo z Očenašem v vseh štirih jezik in zapeli AA mix DANES JE DAN… Bil je res lep dan in upam, da bo tak tudi takrat, ko se bomo spet srečali v Čezklancu.