Bodi ljubezen – poletni tabor obeh celjskih bratovščin
Dve celjski bratovščini sta se skupaj odpravili na poletni tabor, z obljubami in skavtskim krstom. Kako je bilo? Nepozabno. Bila je ljubezen!
Poletni tabor bratovščin Celjske zverinice in danijelove sove (Avtor: DARKO POTOČNIK)
Kakor vsako leto, smo tudi letos imele Celjske zverinice poletni tabor na že tradicionalnem mestu v kampu Veli Jože v Savudriji v goste povabili naše nove skavtske sosede iz bratovščine Celja 2 – Danijelove sove. Že na začetku je dobri Bog z lepim vremenom poskrbel, da je bilo vse v stilu gesla tabora »bodi ljubezen«. V Celju ni niti približno kazalo na to, da so pred nami trije lepi sončni dnevi in prva polovica skavtov se je v petek podala na pot v mrzlo deževno jutro. Med potjo smo se spraševali, ali smo normalni, da v tem dežju in mrazu rinemo na morje. Pa nas je na morju pričakalo prelepo sončno toplo vreme, vonj morja in borovcev … pravi raj. Aleluja, Bog nas ima resnično rad!
Hitro smo postavili tabor in jo mahnili na kopanje. Skavti, ki so šele popoldne krenili na pot, so nas začeli po telefonu zaskrbljeno klicariti, kakšno vreme je v Savudriji in nam niso verjeli, da se že kopamo ter da od toplih oblačil potrebujejo le kakšen pulover in anorak. Zvečer so se ti naši nejeverni Tomaži dokončno prepričali, da jih nismo naplahtali. Po večerji iz nahrbtnika smo imeli duhovne delavnice na vedno aktualno temo BODI LJUBEZEN. Delavnice sta vodila naša Franja – Preudarna sova in p. Primož. V skupinah smo reševali križankam podobne naloge, potem pa na podlagi odlomkov iz sv. pisma in raznih misli razvili razpravo na temo ljubezni, njenih značilnosti in kako jo razvijati. Po končanih delavnicah se zaradi drugih obveznosti p.Primož poslovil, vseeno pa nismo ostali brez duhovnega vodstva, saj je bil s skavti Celja 2 tudi njihov duhovni asistent David.
Rojstvo sobotnega jutra se je začelo s polko in valčkom iz Igorjevega mobilnika, ki sta se preko megafona razlegala po kampu. Ta dan nas so čakale skavtske obljube in skavtski krst. Pri jutranji maši, ki jo je v objemu narave daroval g. David, sta obljubili Darja in Manja, skavtinji Celja 2. Ob tej priložnosti smo blagoslovili tudi novo zastavo Celjskih zverinic. Preostali del dopoldneva je minil v veselem vzdušju ob morju. Po skavtskem kosilu (makaroni s polivko), smo imeli skavtski krst. Krščencev je bilo osem: sedem Danijelovoh sov in naš svizec. Pred krstom so imeli zrelostni izpit. Stroga komisija sestavljena samo iz otrok, si je izmislila zelo zahtevne naloge: orientacijo z zavezanimi očmi, veslanje po suhem, prečkanje mostu po kolenih, prestavljanje smetarskih zabojnikov po kampu, tuširanje, ... Na kontrolnih točkah so pridno zbirali besede, iz katerih so morali na cilju sestaviti v BP geslo. Na koncu jih je čakal skavtski krst v morju in vsi so dobili svoje skavtsko ime. Pri krstu pa se je zgodila tudi nesreča, ki se je končala z mavcem na roki skavtinje Manje. Dogodek je po skavtsko hrabro prenesla v duhu osmega skavtskega zakona, krstili pa smo jo naslednji dan.
Sledila je zabava s piknikom. Večer pa se ni končal samo ob hrani in pijači, ker so nam Danijelove Sove z otroki pripravili še nočno igro, v kateri smo po skupinah, držeč se za roke, iskali kontrolne točke in tam reševali kar zahtevne naloge iz sveta sov. Po igri smo se še sprehodili do svetilnika, kjer smo občudovali njegovo nočno razsvetljevanje neba in na sladoled.
V nedeljo zjutraj nas je vrgla z ležišč Iztokova frajtonarica.. K jutranji sveti maši smo se odpravili v staro Savudrijo. Maša je bila dvojezična v hrvaščini in italijanščini, domači župnik pa je pozdravil tudi nas skavte v slovenščini. Po maši je sledil obilen zajtrk, po njem pa kopanje v morju, za večino zadnje v tem letu. Po obilnem kosilu naše prekaljene kuharice Zinke, smo pred podiranjem tabora v refleksiji izrazili vsak svoje občutke. Kljub neprijetnosti, ki se je zgodila Manji, so bile ocene vseh pozitivne: dobra organizacija, odlično vzdušje, prav vsem pa je bilo najbolj všeč, da smo z vsemi dejavnostmi na taboru prijateljske odnose med obema bratovščinama ne le poglobili, temveč tudi razširili. Bili smo si in smo še blizu in geslo tabora BODI LJUBEZEN se je uresničilo. Ali nismo z ljubeznijo do človeka tudi bližje Bogu?
Poletni tabor bratovščin Celjske zverinice in danijelove sove (Avtor: DARKO POTOČNIK)
Hitro smo postavili tabor in jo mahnili na kopanje. Skavti, ki so šele popoldne krenili na pot, so nas začeli po telefonu zaskrbljeno klicariti, kakšno vreme je v Savudriji in nam niso verjeli, da se že kopamo ter da od toplih oblačil potrebujejo le kakšen pulover in anorak. Zvečer so se ti naši nejeverni Tomaži dokončno prepričali, da jih nismo naplahtali. Po večerji iz nahrbtnika smo imeli duhovne delavnice na vedno aktualno temo BODI LJUBEZEN. Delavnice sta vodila naša Franja – Preudarna sova in p. Primož. V skupinah smo reševali križankam podobne naloge, potem pa na podlagi odlomkov iz sv. pisma in raznih misli razvili razpravo na temo ljubezni, njenih značilnosti in kako jo razvijati. Po končanih delavnicah se zaradi drugih obveznosti p.Primož poslovil, vseeno pa nismo ostali brez duhovnega vodstva, saj je bil s skavti Celja 2 tudi njihov duhovni asistent David.
Rojstvo sobotnega jutra se je začelo s polko in valčkom iz Igorjevega mobilnika, ki sta se preko megafona razlegala po kampu. Ta dan nas so čakale skavtske obljube in skavtski krst. Pri jutranji maši, ki jo je v objemu narave daroval g. David, sta obljubili Darja in Manja, skavtinji Celja 2. Ob tej priložnosti smo blagoslovili tudi novo zastavo Celjskih zverinic. Preostali del dopoldneva je minil v veselem vzdušju ob morju. Po skavtskem kosilu (makaroni s polivko), smo imeli skavtski krst. Krščencev je bilo osem: sedem Danijelovoh sov in naš svizec. Pred krstom so imeli zrelostni izpit. Stroga komisija sestavljena samo iz otrok, si je izmislila zelo zahtevne naloge: orientacijo z zavezanimi očmi, veslanje po suhem, prečkanje mostu po kolenih, prestavljanje smetarskih zabojnikov po kampu, tuširanje, ... Na kontrolnih točkah so pridno zbirali besede, iz katerih so morali na cilju sestaviti v BP geslo. Na koncu jih je čakal skavtski krst v morju in vsi so dobili svoje skavtsko ime. Pri krstu pa se je zgodila tudi nesreča, ki se je končala z mavcem na roki skavtinje Manje. Dogodek je po skavtsko hrabro prenesla v duhu osmega skavtskega zakona, krstili pa smo jo naslednji dan.
Sledila je zabava s piknikom. Večer pa se ni končal samo ob hrani in pijači, ker so nam Danijelove Sove z otroki pripravili še nočno igro, v kateri smo po skupinah, držeč se za roke, iskali kontrolne točke in tam reševali kar zahtevne naloge iz sveta sov. Po igri smo se še sprehodili do svetilnika, kjer smo občudovali njegovo nočno razsvetljevanje neba in na sladoled.
V nedeljo zjutraj nas je vrgla z ležišč Iztokova frajtonarica.. K jutranji sveti maši smo se odpravili v staro Savudrijo. Maša je bila dvojezična v hrvaščini in italijanščini, domači župnik pa je pozdravil tudi nas skavte v slovenščini. Po maši je sledil obilen zajtrk, po njem pa kopanje v morju, za večino zadnje v tem letu. Po obilnem kosilu naše prekaljene kuharice Zinke, smo pred podiranjem tabora v refleksiji izrazili vsak svoje občutke. Kljub neprijetnosti, ki se je zgodila Manji, so bile ocene vseh pozitivne: dobra organizacija, odlično vzdušje, prav vsem pa je bilo najbolj všeč, da smo z vsemi dejavnostmi na taboru prijateljske odnose med obema bratovščinama ne le poglobili, temveč tudi razširili. Bili smo si in smo še blizu in geslo tabora BODI LJUBEZEN se je uresničilo. Ali nismo z ljubeznijo do človeka tudi bližje Bogu?
+9
