5 x 2 = 10
Deset svečk je bilo na petih (5 x 2 = 10!) tortah, ki so jih spekli italijanski odrasli skavti iz Trsta. Včeraj so namreč v Marijanišču in okrog Marijanišča na Opčinah praznovali deseti rojstni dan. Tudi mi smo bili tam in bilo nam je lepo.
Meglo smo pustili v Ljubljani in pod Nanosom nas je pozdravilo sonce. Sonce smo odnesli tudi s seboj v Trst oz. na Opčine in ga z nasmehom podarili tržaški bratovščini za njihovih prvih 10 let. Razveselili so se sonca in nas.
Praznovanje se je začelo z ogledom razstave, ki so jo skrbno pripravili v spodnji dvorani. Nadaljevalo se je s pozdravi in s pesmijo o vodi. Da VODA oz. ACQUA sta bili rdeča nit dneva: VODA KOT BOGAT VIR ŽIVLJENJA IN RAZVOJA. Vse se je dogajalo z vodo, o vodi, zaradi vode in (skoraj) ob vodi in tudi glavno predavanje, ki ga je pripravil g. Marco Ioba, je govorilo o vodi, o njenem pomenu, o žeji in suši, o pomanjkanju in skrbnem varovanju vode. Zanimivo, poučno, koristno.
Na dvorišču smo nadaljevali z »vodnimi igrami«. Štiri skupine oz štiri reke: temno modra, rumena, bela in svetlo modra, so tekmovale med seboj, prenašale vodo z zavezanimi rokami, nogami in očmi, posamezno in v parih, odgovarjale na zelo zapletena matematična, filozofska in logična vprašanja o vodi in z vodnimi balončki podirale piramido steklenic, napolnjenih z vodo. »Bodite kakor otroci…« piše v Svetem pismu. Ja, bili smo kakor otroci in se veselili vsakega podrtega vodnega keglja in pravilnega odgovora.
Po skupnem odličnem (bravi, bravi, bravi, bravissimmi !!!) kosilu je 14 tržaških skavtov v rdečih majčkah upihnilo 10 rdečih svečk. Zapeli smo jim po italijansko in slovensko in izročili simbolično darilo z napisom: PRAVI PRIJATELJ JE ZAKLAD.
V cerkvi svetega Jerneja sredi Opčin nas je pričakal skavtski zbor. Zbor enajstih skavtov z belimi rutkami, potiskanimi z notami. Krasna ideja. Tudi njihov program je bil lep, prav tako ubrani glasovi. Peli so v italijanščini in slovenščini in se poslovili s tisto lepo špansko: Adios con el corason … Pa niso odšli, z nami so ostali tudi pri Sveti maši.
Don Danilo je pridigal o vodi, na vodo se je navezalo tudi berilo in evangelij, pa tudi prošnje, skupaj s prošnjami, da bi zares znali in zmogli podirati meje, takšne in drugačne, pa tudi pregrade v jeziku, veri in narodnosti – in graditi eno veliko skavtsko družino.
Slovo na dvorišču ob cerkvi – z željo, da se spet kmalu vidimo in z obljubo, da se vidimo decembra v Stični. Obljubili so, da pridejo.
GRAZIE CHE SIETE STATI OGGI CON NOI = HVALA, KER STE BILI DANES Z NAMI… je bilo napisano na zadnji strani brošure. Spodaj so bili vsi podpisi in veliko gradiva v brošuri je bilo tudi v slovenskem jeziku.
Hvala za to, Tržačani, hvala tudi za slovenske pesmi, ki smo jih lahko peli z vami in za povabilo k slovenskemu sodelovanju pri maši.
Hvala in pohvala tudi za to, ker se izredno trudite, da bi z nami govorili po naše!
Mija, Katja , Peter, Ante, Minka, Miro in Ester
Praznovanje se je začelo z ogledom razstave, ki so jo skrbno pripravili v spodnji dvorani. Nadaljevalo se je s pozdravi in s pesmijo o vodi. Da VODA oz. ACQUA sta bili rdeča nit dneva: VODA KOT BOGAT VIR ŽIVLJENJA IN RAZVOJA. Vse se je dogajalo z vodo, o vodi, zaradi vode in (skoraj) ob vodi in tudi glavno predavanje, ki ga je pripravil g. Marco Ioba, je govorilo o vodi, o njenem pomenu, o žeji in suši, o pomanjkanju in skrbnem varovanju vode. Zanimivo, poučno, koristno.
Na dvorišču smo nadaljevali z »vodnimi igrami«. Štiri skupine oz štiri reke: temno modra, rumena, bela in svetlo modra, so tekmovale med seboj, prenašale vodo z zavezanimi rokami, nogami in očmi, posamezno in v parih, odgovarjale na zelo zapletena matematična, filozofska in logična vprašanja o vodi in z vodnimi balončki podirale piramido steklenic, napolnjenih z vodo. »Bodite kakor otroci…« piše v Svetem pismu. Ja, bili smo kakor otroci in se veselili vsakega podrtega vodnega keglja in pravilnega odgovora.
Po skupnem odličnem (bravi, bravi, bravi, bravissimmi !!!) kosilu je 14 tržaških skavtov v rdečih majčkah upihnilo 10 rdečih svečk. Zapeli smo jim po italijansko in slovensko in izročili simbolično darilo z napisom: PRAVI PRIJATELJ JE ZAKLAD.
V cerkvi svetega Jerneja sredi Opčin nas je pričakal skavtski zbor. Zbor enajstih skavtov z belimi rutkami, potiskanimi z notami. Krasna ideja. Tudi njihov program je bil lep, prav tako ubrani glasovi. Peli so v italijanščini in slovenščini in se poslovili s tisto lepo špansko: Adios con el corason … Pa niso odšli, z nami so ostali tudi pri Sveti maši.
Don Danilo je pridigal o vodi, na vodo se je navezalo tudi berilo in evangelij, pa tudi prošnje, skupaj s prošnjami, da bi zares znali in zmogli podirati meje, takšne in drugačne, pa tudi pregrade v jeziku, veri in narodnosti – in graditi eno veliko skavtsko družino.
Slovo na dvorišču ob cerkvi – z željo, da se spet kmalu vidimo in z obljubo, da se vidimo decembra v Stični. Obljubili so, da pridejo.
GRAZIE CHE SIETE STATI OGGI CON NOI = HVALA, KER STE BILI DANES Z NAMI… je bilo napisano na zadnji strani brošure. Spodaj so bili vsi podpisi in veliko gradiva v brošuri je bilo tudi v slovenskem jeziku.
Hvala za to, Tržačani, hvala tudi za slovenske pesmi, ki smo jih lahko peli z vami in za povabilo k slovenskemu sodelovanju pri maši.
Hvala in pohvala tudi za to, ker se izredno trudite, da bi z nami govorili po naše!
Mija, Katja , Peter, Ante, Minka, Miro in Ester
