SkavtNET

Izvršni odbor 2014-2017 (Avtor: arhiv ZSKSS)

Mandat zdajšnjega izvršnega odbora se približuje koncu. Tri leta dela, koordinacij, strategij. Tri leta življenja desetih skavtov, ki so po svojih najboljših močeh skupaj z vami vodili  Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov naprej. Odgovarjali smo na potrebe naših mladih, jih izzivali, da postanejo boljši. Tri leta je bilo naše poslanstvo voditi naše Združenje tako, da bosta lahko vsaka skavtinja in skavt odgovorila svoj TUKAJ SEM, ko se bo treba postaviti za naše vrednote, ko bo treba stopiti naprej in voditi.

Čas je za novo ekipo. Čas je tudi zate. Odločitev nikomur, ki se je že znašel tu, ni bila lahka ali lahkomiselna. Prav zato je je osebna izkušnja, kot tolikokrat pri skavtih, najboljša.

Tu je izkušnja desetih skavtinj in skavtov, ki so se pred tremi leti spraševali »Zakaj jaz?« in odgovorili s »Tukaj sem!«.

Izvršni odbor ZSKSS 2014-17

Po toliko časa sem se spraševal, zakaj še. A odgovor je isti kot takrat, ko je bilo prvič in sem se spraševal, zakaj jaz in zakaj zdaj. Odgovor je preprost: ker imam skavte neizmerno rad, ker so »v moji krvi«. Ker želja, da bi naredil še kaj, še bolje, še večje nikoli ne izgine. Vedno je tu in gori. To ni vprašanje, ali lahko le jaz in ali lahko jaz najbolje – na to je odgovor vedno »ne«. Vedno lahko nekdo bolje. Vprašanje je osebno in namenjeno le tebi. Si želiš TI? TI čutiš to, da bi spreminjal svet in ga pomagal delati boljšega? Bi bil TI rad del te čarovnije? Pri meni je bil odgovor jasen in prav zaradi te ogromne želje in ljubezni vem, da sem bil poklican »Hodi za menoj«. 
Žiga

V preteklosti sem bil aktiven član Združenja. Vodil sem različne dogodke in usposabljanja. Ob različnih preverbah,  tabornih ognjih ali kavicah smo pogosto modrovali, kaj in kako bi lahko bolje. Kaj bi bilo še potrebno storiti in kaj v Združenju delamo, pa nima nobenega smisla. Na neki točki sem ugotovil, da se stvari ne bodo izboljšale same od sebe in da modrovanje na preverbah, ob tabornih ognjih ali kavicah ne pomaga kaj dosti. Tako je v meni začela zoreti odločitev, da je čas, da prevzamem odgovornost in v praksi udejanjim kakšno izboljšavo. Kljub temu notranjemu klicu me je razjedal dvom. Bal sem se, kako bom uskladil službo, družinsko življenje in še večjo odgovornost pri skavtih. Z Božjo pomočjo, ženino podporo in nekaj organizacije se vse da. Kjer je volja, je tudi pot.
Franci

Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj v izvršnem odboru našega Združenja, to se mi je vedno zdelo tako daleč, tam nekje … Pa vendar me je skavtska pot pripeljala sem. Od vseh dogodivščin in veščin odkrivanja narave in prijateljstva v četi. Preko skupnih žuljev in neprespanih noči v klanu. Predvsem pa preko izkušenj, znanj in sposobnosti, ki sem jih pridobil in odkril na svoji voditeljski poti, sem prišel do odločitve, da želim pomagati našemu Združenju tudi na ta način, da sprejmem tako odgovorno vlogo. Zakaj? Ker tako želim služiti – Bogu in domovini, bratu in sestri.
Tadej

Ker iskreno verjamem v skavtstvo, v moč vzgoje, v vrednote organizacije, v naš način dela. V to, da zgodovina kaže, da Bog blagoslavlja naše delo in da v svojih prizadevanjih za boljši jutri nismo sami. In predvsem, ker verjamem, da lahko še veliko izboljšamo, da nam je vsak dan priložnost, da naredimo korak naprej.
Urška

Moj “Tukaj sem” je dozorel že kakšno leto pred razpisom zadnjih volitev. Mislim, da je enostavno to bilo neko logično nadaljevanje mojega dotedanjega služenja, moj odgovor na klic. Skavtstvo je tako močno zaznamovalo moje življenje in moje življenjske odločitve, mi pomagalo rasti in biti to, kar sem, da se mi je zdelo prav, da s prevzemom odgovornosti še vsaj nekaj vrnem Združenju in prispevam svoj del, da bo ta nora zgodba skavtstva še naprej živela in omogočala nepozabna doživetja.
Irena

Včasih ne veš točno, zakaj. Čutiš, da je to to. In ta notranji občutek je (bil) prisoten tudi pri vsaki moji odločitvi za služenje v skavtstvu. In potem greš na pot … Premaguješ samega sebe, se srečuješ z ljudmi, netiš ognje, včasih je dovolj že iskrica, včasih se tudi ne vžge. V vsakem primeru s pomočjo te čudovite igre, imenovane skavtstvo, rasteš. V teh norih časih iščeš pravo smer in Njega. Spreminjaš svet. Služenje v izvršnem odboru je čudovita priložnost, da pokažeš svoj “Bodi pripravljen” ter s svojim znanjem, izkušnjami in idejami prispevaš svoj del. Ne boj se, (za)upaj (si)!
Nina

Lahko bi rekla, da sem se za kandidaturo odločila, ker sem imela v življenju srečo, da sem lahko veliko videla, spoznala veliko ljudi in se veliko naučila. S tem znanjem pa pride odgovornost. Skavte imam rada in želela sem si vrniti vsaj delček tega, kar sem izkusila sama – preko usposabljanj, dogodkov, takšnih in drugačnih srečanj, vseh mogočih izkušenj ... Odločila sem se tudi zato, ker sem verjela v boljši svet in želela k temu prispevat z majhnimi in povezanimi koraki – vsak dan. S tem, da povem, da sem tukaj, pripravljena služiti, in da k delu v dobro mladih (skavtov) povabim zraven še druge.
Martina

O služenju skavtinjam in skavtom znotraj izvršnega odbora nisem nikoli razmišljal, dokler nista prišla spodbuda in pogovor z mojim predhodnikom Janezom Hozjanom, ki me je nagovoril h kandidaturi. Izziv sem sprejel, ker sem bil radoveden, ker sem želel služiti znotraj ZSKSS v dobro vseh, ker je bila mladost na pohodu. Videl sem priložnosti in izzive, pri katerih sem želel sodelovati in iskati rešitve. Ključnega pomena za kandidaturo pa je bil predvsem čut dolžnosti in pripadnosti slovenskemu skavtstvu. Seveda brez strahu pri odločitvi ni šlo. Bom zmogel izpolniti zaupano nalogo? Upravičiti zaupanje skavtskih sester in bratov? Brez odrekanja, prilagajanja in iznajdljivosti tudi ne gre, a na koncu gre, ker imaš podporo v družini, skavtih in Bogu. 
Luka

Zakaj jaz? Ker mi je mar, zelo mar  za naše Združenje. To vlogo sem sicer sprejel, kot bi skočil v morje, ne da bi znal plavati, a hkrati me je spodbujalo dejstvo, da mi Združenje zaupa in da nisem sam. Papež Pij XI. je rekel: “Nihče ni na ravni tega, kar dela - tudi jaz ne”. Toda ta zavest in dejstvo ne smeta biti izgovor, da se izneverimo zaupanju, ki smo si ga pridobili pri bratih in sestrah in pri Bogu, ki nas je ustvaril in nas kliče, da sledimo Njegovemu klicu in tako izpolnimo svoje poslanstvo na tem svetu. Taborna šola Združenje, katere udeleženec sem bil, je imela za svoje geslo “Zaupam ti - upam si”. V tem duhu nisem odlašal: upal sem si - ker mi je zaupano. In mi ni žal - niti malo, niti za sekundo.
Luka

Skavtstvo je popotovanje. Popotovanje osebne rasti, napredek, izkušnje. Vera v prihodnost je naše izjemne, bogate skupnosti, družine, skavtov. Slišati je enostavno odgovoriti na vprašanje, zakaj jaz? Pa vendar je vprašanje izraz pripravljenosti, poklicanosti in rahlega dvoma, če sploh zmorem. Prav vsakdo, ki ima odprto srce in je pripravljen, zmore stopiti na pot osebne rasti in predse postaviti odgovornost za druge. Mislim, da je slednje odgovor na vprašanje, zakaj jaz. Ker si pripravljen, pripravljen dati del sebe za druge, za organizacijo, ki meni osebno pomeni ogromno, ki je tista, ki me je pomagala vzgojiti v osebo, kakršna stoji danes pred vami. Z vsemi pomanjkljivostmi in dobrimi stranmi. Kompleksni odgovor je sila preprost, a zanj moramo vsi na pot, pot osebne rasti. Nihče ni imel izkušenj, a si je postavil izziv. Življenje je izziv! Glejmo nanj z nasmehom in odgovor bo postal preprost - “Tukaj sem!”.
Ana 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.