Strokovno prostovoljstvo
Matej Balantič (Avtor: Robi Sekavčnik)
Redko se mi je zgodilo, da sem pri vodenju izvidnikov in vodnic naletel na pomanjkanje motivacije. Vsaj če delaš dobro, se to vedno odraža na dobri volji mladostnikov in to je, vsaj zame, dovolj dobra motivacija.
Če je na eni strani funkcija voditelja bolj vpeta v življenje skavtinje in skavta, ki njegovo dobro delo nagrajujeta, pa se s kompleksnejšo situacijo srečujemo člani tropov in poverjeništev, ki delujemo na ravni organizacije.
Že več let opažam, da se številni tropi v združenju, ki niso direktno vpeti v srčiko skavtskega gibanja (delo z otroci), srečujemo z motivacijskimi težavami. Najprej je seveda težava preobremenjenost voditeljev, ki v tropih sodelujejo. Redko kdo se ukvarja zgolj s “strokovnim” področjem (tropom); zraven smo še skavtski voditelji, stegovodje in po možnosti člani državnega vodstva veje.
Ko se tak preobremenjen voditelj sreča z odločitvijo, komu naj nameni svoj čas, je skoraj vedno prva izbira lastna skupina (četa, klan, krdelo) v stegu. Kar je seveda prav, pa tudi najbolj logična izbira iz vidika lastne motivacije.
V družbi, ki je nagnjena k takojšnji potrditvi, se tudi skavtski voditelji bolj nagibamo k aktivnostim, ki nam prinašajo takojšnjo motivacijo - ni lepšega kot smeh otrok ob tabornem ognju, ki povrne ves trud, vložen v pripravo tabora. Na drugi strani pa delo na področjih, ki so bolj strateškega (a sicer nič večjega!) pomena ni tako privlačno, saj bodo sadovi dela vidni šele čez mnogo mesecev, let.
Če nam motivacije (in ljudi) v državnih tropih kronično primanjkuje (že cel mandat je izvršni odbor na primer brez poverjenika za začasne naloge), pa se potreba po ljudeh, ki bi se prostovoljno ukvarjali predvsem s strokovnimi področji v združenju povečuje - klasični primeri so ravnokar odprti Skavtski okoljski center, pa prenovljeni barvni Skavtič in vedno bolj tehnično zahtevni SkavtNET.
Številna področja v Združenju, kot sta upravljanje s človeškimi viri ali trženje pa sploh še čakajo na izziva željne posameznike, ki bi ga šele postavili na noge.
V prihodnosti bo po mojem mnenju velik izziv za ZSKSS ravno iskanje prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni delati na “neklasičnih” skavtskih področjih kot so upravljanje okoljskega centra, oblikovanje revije, administriranje strežnika, trženje ali upravljanje s človeškimi viri.
Dobrodošla bi bila strategija, ki bi to področje predvsem zaznala, nato pa analizirala in ga uredila v prihodnje. Rastoča mladinska organizacija s preko 4400 člani in 700 voditelji namreč vsak dan bolj potrebuje zaledje strokovnih tropov in poverjeništev.
Matej Balantič je vodja Ekipe SkavtNET in voditelj veje IV
Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja uredništva, zavoda SkavtNET ali katere izmed skavtskih organizacij.
