Noč (je nekoč) im(el)a svojo moč
Nina Ščukovt (Avtor: Barbara Grahor)
Danes zaman iščem ta prizor. So zvezde ugasnile ali jih je človek samo ''zakril'' s svojim strahom pred temo?
Sonce počasi zahaja, javne luči pa se ena za drugo prižigajo. Človek v mestu že težko loči med dnevom in nočjo. Razsvetljujemo ceste, ulice, parkirišča, nakupovalne centre, oglasne panoje, kulturne spomenike ... In obenem tudi nebo, saj gre večina svetlobe (in s tem tudi energije in denarja) dobesedno v zrak. Tako se nad nami namesto zvezd zgrinja velika oranžna zavesa. Rimske ceste v vsej svoji veličini ni več moč videti. V nekaterih manj poseljenih krajih lahko vsaj vidimo ''ostanke'' rimske ceste. Bledo ozko liso, ki spominja na tisto, čemur so se lahko čudili naši predniki.
Marsikdo si misli, da je svetlobno onesnaževanje problem, zaradi katerega tarnajo samo astronomi, a vsak, kdor se bo v ta problem vsaj malo poglobil, bo kaj kmalu ugotovil, da temu ni tako. Svetlobno onesnaževanje (pretiran izpust svetlobe v okolje) vpliva na mnogo več stvari, kot si povprečen zemljan zmotno predstavlja. Uvrščamo ga namreč med kancerogene dejavnike (dokazano je, da je zdravo spati v popolni temi, kar pa malokomu uspe), povzroča nespečnost (in s tem še mnogo drugih težav), porabi ogromno električne energije, škoduje živalim (moti njihov bioritem in s tem manjša biotsko raznovrstnost) itd. Človek ne škoduje več samo sebi, različni metulji se ujamejo v kroženje okoli svetilk, želva zaradi razžarjenosti neba ne ve več kje je sončni zahod, netopir ne loči več dneva od noči...
Zapleten je ta naš svet. Ločujemo steklo, plastiko in pločevinke, manjšamo plače in varčujemo z denarjem povsod, kjer se le da. Ponoči, ko pa je le še malokdo zunaj, pa razsvetljujemo vsak kotiček in tako neekološko in potratno zapravljamo električno energijo in denar.
Zakaj nam je Bog sploh prižgal zvezde? To ve sicer samo On, zdi se mi pa, da niso na nebu zato, da bi jih skrili in pozabili nanje.
