Zmešani letni časi
Morda si v teh nekaj letih svojega življenja že uspel opaziti kakšno spremembo vremena. Ne mislim le poplave, ki vsakih nekaj let zalije lokalno cesto, ampak tudi vročinske rekorde in vse milejše zime pa tudi čudne pojave, kot je npr. sneg med prvomajskimi počitnicami. Od kod vse to in zakaj se letnim časom meša?
Stanje: OJOJ!
Odgovor je precej preprost, hkrati pa zapleten kot le kaj. Predvsem zaradi pretirane rabe fosilnih goriv (npr. premoga, nafte) ter izpustov v prometu in industriji se na Zemlji kopičijo toplogredni plini, med katerimi je največ ogljikovega dioksida (CO2). Ta onesnažuje in segreva ozračje, povzroča pa tudi tanjšanje ozonskega plašča, ki Zemljo ščiti pred sevanjem iz vesolja. K temu pripomore tudi krčenje gozdov, saj drevesa sicer CO2 pretvarjajo v kisik. Leta 2013 je človeštvo v zrak spustilo kar 36 milijard ton CO2! (To je številka s toliko ničlami, da je sploh ne moreš vnesti v kalkulator.)
Ker se ozračje segreva, se talijo ledeniki, gladina morja se viša, prihaja do vremenskih ekstremov (hudi viharji, poplave, suše, vročinski valovi), drugih katastrof (gozdni požari ipd.), izumiranja živalskih in rastlinskih vrst… predvsem pa se tiho, a zanesljivo višajo povprečne temperature ozračja. Za človeka največjo grožnjo predstavljajo temperaturni ekstremi, slabšanje kvalitete vode in gospodarska negotovost (kmetijstvo, gozdarstvo, energetika, turizem). Strokovnjaki so napovedali, da se lahko zgodi, da bomo čez nekaj desetletij zaradi težkih podnebnih razmer kupovali za več kot 80 % dražjo hrano kot danes!
Tovarna (Avtor: internet)
Krivec: človek
Za veliko večino sprememb seveda stoji človek. Lažni občutek premoči nad naravo, ki sta nam ga ponudila sodobna tehnologija in hiter razvoj znanosti, je povzročil že preveč zla. Kaj bomo z na videz lagodnim življenjem, ko pa nam (naslednjim rodovom pa še toliko bolj) v vsakem trenutku grozi možnost »naravne« katastrofe?
Podnebne spremembe so hujše in napredujejo hitreje, kot so znanstveniki predvidevali pred nekaj leti. Svetovna meteorološka organizacija je dosegla ustanovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pod njegovim okriljem najvplivnejši znanstveniki ocenjujejo podnebne razmere, predvidevajo njihove spremembe ter posledice. Tudi Slovenija se vključuje v ta mednarodna prizadevanja, politične akcije potekajo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, na Agenciji RS za okolje pa budno spremljajo, kaj se s podnebjem dogaja pri nas in v svetu.
Triglavski ledenik (Avtor: internet)
Lokacija: Slovenija
Dolgotrajna suša leta 2003 je s svojimi posledicami otvorila negotovo obdobje podnebnih sprememb pri nas. Kljub planetarno in evropsko nadpovprečni povprečni namočenosti Slovenije je predvsem v poletnih mesecih že čutiti pomanjkanje vode.
V drugi polovici 20. stoletja se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji dvignila povprečno za okoli 1 °C, najbolj v okolici Maribora ( 1,7 °C) in Ljubljane ( 1,4 °C). Posledice se kažejo zlasti v zmanjšanem številu dni s snežno odejo in izginjanju triglavskega ledenika. Od sredine 19. stoletja (kar v geološkem pogledu res ni daleč nazaj) so se zimske temperature v Ljubljani dvignile kar za 2,5 °C. Za naslednjih nekaj desetletij strokovnjaki napovedujejo dodaten dvig povprečne letne temperature zraka za 1 do 4 °C. Se bomo že tako kmalu za vselej poslovili od snega? No, vsaj od snega pozimi … Če se danes pri geografiji učiš o podnebnih tipih in letnih časih, obljubljajo, da boš lahko vse to pozabil, saj ne bo nič več tako, kot je (bilo) …
Središče: dejanja
Najbrž si dojel, da gre zares! Skavti smo še posebej poklicani k varovanju stvarstva, zato brž pljuni v dlani. Kaj lahko narediva ti in jaz, da bova manj obremenjevala ozračje? Nekaj idej za začetek je tu, nadaljuj pa sam. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo ozdraviti naš čudoviti planet. ☺
Lokalna pridelava (Avtor: internet)
- uporaba javnega prometa, kolesa ali odločitev za hojo
- uporaba deževnice in odpadne vode (zalivanje, pranje avtomobila)
- nadomestitev plastenk z vodo v stekleničkah
- preprečevanje, da bi voda tekla v prazno
- ugašanje luči, računalnikov in vseh električnih naprav, ko jih ne potrebuješ (ne na stand-by!)
- racionalna uporaba dvigala (vsaj do tretjega nadstropja peš!)
- odločitev za obnovljive vire energije za ogrevanje
- obojestransko tiskanje, tiskanje več strani na list papirja
- odpoved nepotrebnih tiskovin (na pošti dobiš nalepko, ki pove, da reklamni letaki niso zaželeni)
- uporaba vrečk iz blaga
- nakup embalaže, ki se jo da reciklirati (in sploh čim manj embalaže)
- ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšanje njihove količine
- nakup živil, oblačil in higienskih pripomočkov brez škodljivih dodatkov
Vrečke za živila (Avtor: internet)
