Oranžna mladež, ki se grebe za invalidski voziček.
V neuradnih navodilih na skavt.net-u je bilo v vabilu za Brezje napisano: »Pojdi na Brezje in polepšaj dan starejšim s svojim nasmeškom in pomočjo. Čez 50 let te čaka romanje na Brezje, kjer boš vesel(a) oranžne mladeži, ki se bo grebla za tvoj voziček. Prijavi se v pisarni ali pa preprosto pridi!«
Prav te besede so me nagovorile, da sem šla služit na Brezje. Čez 50 let me sicer že zdavnaj ne bo več na tem ljubem svetu, morda pa me bo oranžna mladež že čez leto ali dve prevažala v vozičku, se grebla za mojo družbo, mi polepšala dan s svojo prisotnostjo, mi podarila nasmeh v podporo, vodo za žejo in roko v pomoč. In takrat se bom spomnila ne te besede!
Kar precej oranžnih nas je bilo na Brezjah. Mladih in malo manj mladih. In trudili smo se, da bi bili v pomoč vsem tistim, ki so pomoč potrebovali. Teh je bilo na Brezjah kar veliko. Pravijo, da nas je bilo vseh skupaj kar precej čez 5.000. Mi, oranžni, smo bili na prostoru pred cervijo že zgodaj zjutraj. Pripraviti je bilo treba veliko stolov v katedrali pod jasnim nebom in se dogovoriti vse potrebno za služenje. Na kroje smo dobili značke POMOČNIK, v roke pa nekateri vozičke, drugi podobice, program za mašo in „prtičke“, s katerimi smo mahali Mariji.
Že zgodaj so začeli prihajati avtobusi in avtomobili z romarji. Vozički so potovali sem in tja, stoli so dobivali svoje začasne lastnike: Tisti v senci obzidja in cerkve so bili najbolj zaželjeni. In ko je skozi množico ljudi v procesiji prišla k Brezjanski Mariji na obisk Fatimska Marija in je velika množica mahala v pozdrav in zapela Ave, se je začelo zares.
Gospod nadškof, škofje in številni duhovniki so slovesno sveto mašo zares lepo. Velika množica romarjev, med njimi veliko bolnih in invalidov je spremljala sveto daritev izpod pisanih dežnikov. Glasna molitev, prošnje in Marijine pesmi, roke sklenjene v pobožno molitev, rožni venci med okorelimi prsti, pa spet pesem, sveto maziljenje in obhajilo ter mimohod vozičkov skozi cerkev mimo Marijine podobe – o je bila podoba Brezij včeraj, na prvi poletni dan...
Ko smo pospravili še zadnji stol, pobrali nekaj smeti, dobili malico in zahvalo, smo počasi odšli... Utrujeni? Ja, malo pa res. Zadovoljni? To pa zelo. Z obljubo v srcu? Da, z obljubo v srcu, da drugo leto spet pridemo.
Kar precej oranžnih nas je bilo na Brezjah. Mladih in malo manj mladih. In trudili smo se, da bi bili v pomoč vsem tistim, ki so pomoč potrebovali. Teh je bilo na Brezjah kar veliko. Pravijo, da nas je bilo vseh skupaj kar precej čez 5.000. Mi, oranžni, smo bili na prostoru pred cervijo že zgodaj zjutraj. Pripraviti je bilo treba veliko stolov v katedrali pod jasnim nebom in se dogovoriti vse potrebno za služenje. Na kroje smo dobili značke POMOČNIK, v roke pa nekateri vozičke, drugi podobice, program za mašo in „prtičke“, s katerimi smo mahali Mariji.
Že zgodaj so začeli prihajati avtobusi in avtomobili z romarji. Vozički so potovali sem in tja, stoli so dobivali svoje začasne lastnike: Tisti v senci obzidja in cerkve so bili najbolj zaželjeni. In ko je skozi množico ljudi v procesiji prišla k Brezjanski Mariji na obisk Fatimska Marija in je velika množica mahala v pozdrav in zapela Ave, se je začelo zares.
Gospod nadškof, škofje in številni duhovniki so slovesno sveto mašo zares lepo. Velika množica romarjev, med njimi veliko bolnih in invalidov je spremljala sveto daritev izpod pisanih dežnikov. Glasna molitev, prošnje in Marijine pesmi, roke sklenjene v pobožno molitev, rožni venci med okorelimi prsti, pa spet pesem, sveto maziljenje in obhajilo ter mimohod vozičkov skozi cerkev mimo Marijine podobe – o je bila podoba Brezij včeraj, na prvi poletni dan...
Ko smo pospravili še zadnji stol, pobrali nekaj smeti, dobili malico in zahvalo, smo počasi odšli... Utrujeni? Ja, malo pa res. Zadovoljni? To pa zelo. Z obljubo v srcu? Da, z obljubo v srcu, da drugo leto spet pridemo.
