SkavtNET

Zvoki budilke so začeli odzvanjati v glavi, piš vetra zunaj je predramil moje oči... Vstal sem iz postelje se zaspano odvlekel do kopalnice, gledajoč v tla, odprl pipo prijel zobno ščetko ter se z največjimi mukami umil. Ko sem opravil s to nadlogo sem si na novemu avtomatu skuhal čaj, ki mi je prijetno pogrel grlo. Zatem sem se oblekel, vzel torbo, polno nepotrebne krame, in čakal.... Nato pa je prišel avto in vedel sem...KNEŽJA ZMRZLJIVKA JE PRED MANO! Tako se je začelo mrzlo jutro, 27. januarja 2007.... Jaz(Jaka), Jakob in Simona smo se od mojega doma odpravili do Marjana, ki se je zaspano primajal v avto in nas prav vse čudno gledal, ker smo se mi "delno do pretežno" naspali. Ko smo bili vsi v avtu smo jo krenili proti celju...

Pot nas je vodila med stoterimi gorami, stoterimi vodami, nešteto hišami, !!mimo TROJAN!!(njam), mimo železnic in tovarn, do parkirišča na Svetini. Tam smo se ustavili, preoblekli in odpravili do osrednjega prostora tekmovanja. Ko smo stali tam in gledali bližnje vrhove in (z prezirom ;) ) druge tekmovalce smo si mislili: "Celje tukaj smo, tukaj, da ti pokažemo kaj znamo!" In smo šli, šli med kupe snega in ga metali na kup tako, da je od nas tekel pot, da smo imeli krvave žulje, jokali od bolečine, itd... Pa vendar smo iz kupa ničesar ustvarili nekaj, kar je bilo tako lepo (po mnenju tistih, ki so glasovali za nas), da bi lahko bog vdahnil dušo in bi dobilo življenje.... No razen Goljata, ki je bil že itak brez glave....

Po vseh mukah, ki smo jih dali skozi smo dobili nekaj lepega, nadvse čudovitega, čemur se reče POKAL! In vsi veseli skakali do neba...Celje hvala vam!!! In vsi, ki ste nam dali točke hvala vam!!!