Zimovanje odraslih skavtov iz Fužin: Po domače
Namesto v Šmihel nad Mozirjem smo padli v Griže. Sreča v nesreči. Kriva je seveda Boža, ki jo je šarmiral griški župnik. Izselil se je iz lastne kuhinje in nam za tri dni dal na razpolago še pritličje in dve nadstropji. Zaživeli smo... po domače!
Veselje ob prihodu v Griže (Avtor: Odrasli skavti iz Fužin)
Po domače. In kot je v naši deželi navada, se tik pred zdajci vse postavi na glavo. Namesto v Šmihel nad Mozirjem smo padli v Griže. Sreča v nesreči. Kriva je seveda Boža, ki jo je šarmiral griški župnik. Izselil se je iz lastne kuhinje in nam za tri dni dal na razpolago še pritličje in dve nadstropji.
Zaživeli smo... po domače! V petek zvečer je naša kuhinja dišala po polenti in različnih prilogah. Po večerji smo ob žvižganju trli domače orehe. V pogovoru smo se zapeljali 50 let nazaj – v naše otroštvo, v kuhinjo naših mam in babic. Cedile so se nam sline ob mislih na dobrote iz našega otroštva in na dobrote, ki smo jih imeli namen pripravljati v soboto: orehovo potico, pražene mandeljne, štrudel, pito krompirušo, mandljev kolač, skutine žepke in kruh z baziliko in olivnim oljem. Med pečenjem in učenjem smo v soboto skuhali še pravo, domače, zimsko, slovensko kosilo: zelje, matevža, krvavice in pečenice.
Sredi popoldanskega dela se je nenadoma zaslišal glas harmonike, pojoče metle, glavnika, pojočega »pralnega stroja«, ropotulje, molznega balona , bajsa in trstenke. In v našo sredino je padel PUŠELJC: štiri babe in ena na harmonko. Presenečenje je bilo popolno!!! Pet prijaznih in simpatičnih žena iz mozirskega konca nam je po domače zapelo in zaigralo nekaj starih ljudskih pesmi: od Adama in Eve, preko Zadrečke in Savinjske doline do Ave Marije. Njihovo petje in veselje je bilo silno nalezljivo. Skupaj smo peli, plesali in vriskali - in odkrili, da zna naš župnik igrati na skoraj vse instrumente.
Potem so sledili obiski. Obiskali so nas odrasli skavti iz bratovščine Celje in Mozirje. Doživeli smo en prijeten večer ob degustaciji vseh naših domačih, dopoldne in popoldne pripravljenih dobrot.
Angelček v poznem sobotnem večeru je bil pika na i, prav tako vse tri svete maše: ena v »naši« kapeli, druga z verniki v Grižah in nedeljska v cerkvi v Libojah.
In na poti domov še en postanek. Za dušo. Pri sestrah klarisah v Nazarjih. Dotaknila se nas je Sveta noč ob njihovih lepih jaslicah, molitev s sestro Katarino in njeno pričevanje ob čaju in domačem pecivu.
Vse, kar je lepo, prehitro mine! Razmišljamo že o poletnem taboru...
Veselje ob prihodu v Griže (Avtor: Odrasli skavti iz Fužin)
Zaživeli smo... po domače! V petek zvečer je naša kuhinja dišala po polenti in različnih prilogah. Po večerji smo ob žvižganju trli domače orehe. V pogovoru smo se zapeljali 50 let nazaj – v naše otroštvo, v kuhinjo naših mam in babic. Cedile so se nam sline ob mislih na dobrote iz našega otroštva in na dobrote, ki smo jih imeli namen pripravljati v soboto: orehovo potico, pražene mandeljne, štrudel, pito krompirušo, mandljev kolač, skutine žepke in kruh z baziliko in olivnim oljem. Med pečenjem in učenjem smo v soboto skuhali še pravo, domače, zimsko, slovensko kosilo: zelje, matevža, krvavice in pečenice.
Sredi popoldanskega dela se je nenadoma zaslišal glas harmonike, pojoče metle, glavnika, pojočega »pralnega stroja«, ropotulje, molznega balona , bajsa in trstenke. In v našo sredino je padel PUŠELJC: štiri babe in ena na harmonko. Presenečenje je bilo popolno!!! Pet prijaznih in simpatičnih žena iz mozirskega konca nam je po domače zapelo in zaigralo nekaj starih ljudskih pesmi: od Adama in Eve, preko Zadrečke in Savinjske doline do Ave Marije. Njihovo petje in veselje je bilo silno nalezljivo. Skupaj smo peli, plesali in vriskali - in odkrili, da zna naš župnik igrati na skoraj vse instrumente.
Potem so sledili obiski. Obiskali so nas odrasli skavti iz bratovščine Celje in Mozirje. Doživeli smo en prijeten večer ob degustaciji vseh naših domačih, dopoldne in popoldne pripravljenih dobrot.
Angelček v poznem sobotnem večeru je bil pika na i, prav tako vse tri svete maše: ena v »naši« kapeli, druga z verniki v Grižah in nedeljska v cerkvi v Libojah.
In na poti domov še en postanek. Za dušo. Pri sestrah klarisah v Nazarjih. Dotaknila se nas je Sveta noč ob njihovih lepih jaslicah, molitev s sestro Katarino in njeno pričevanje ob čaju in domačem pecivu.
Vse, kar je lepo, prehitro mine! Razmišljamo že o poletnem taboru...
+3
