Zimovanje Marjascev
Torej, počitnice so minile in upam si postaviti hipotezo, da je bilo naše zimovanje boljši del teh počitnic. No, hipotezo je seveda potrebno še potrditi.
hm kaj je to za ena igra? ;) (Avtor: PP Polanska dolina)
Torej, počitnice so minile in upam si postaviti hipotezo, da je bilo naše zimovanje boljši del teh počitnic. No, hipotezo je seveda potrebno še potrditi.
Vse se je začelo v petek. Med vožnjo do naše kočice, smo imeli v avtu razvedrilni program = Anže Oblak. Na primer, srečali smo tipčka na kolesu, ki je imel v eni roki precej veliko škatlo. Jaz sem nekaj stokala, kaj mu ni jasno, nakar se Anže znebi nečesa takega: »Sam res, če pa kr cajtng bere na kolesu!« Smeh.
No, poleg tega, da smo se nasmejali pa je prav ta isti Anže tudi spremljal pot, da smo prišli prav. Ko smo si izbrali pravo izmed bajtic (izbirali smo na podlagi tega, ali ključ paše v ključavnico ali ne), smo se na hitro vkrcali, opravili določene formalnosti (zastava...) in se še malo razgledali naokrog. Veste, gor je bilo kar nekaj snega. Juhej. No med raziskovanjem koče je Tea odkrila, da je v njej tudi drevo, ki pa se je kasneje izkazalo za dimnik. Petek smo sicer preživeli bolj sproščeno. Zanimivo je bilo pred spanjem (vsaj zdi se mi, da je bilo to v petek), ko je Marko začel pripovedovati pravljico. Ampak, Mina si ga je drznila prekiniti. In sicer zato, ker si je želela, da bi bila v tej pravljici princeska z imenom Porcjunkula. Želja se ji na žalost ni uresničila.
Že naslednji dan pa smo na zimovanju začeli z novo disciplino, ki bi ji rekli nekako takole: praznjenje kozarcev z marmelado. Mislim, da nam svetovni rekord ne uide. To lahko sklepate že po tem, da smo marmelado jedli vsako jutro zraven kruha + zraven polente + zraven šmorna. Kjer se je pač dalo. V rižoti mislim da je ni bilo. Dobro, da smo jo sicer imeli dovolj ;) Ugotovili pa smo tudi, da je hruškova marmelada prav takšne barve kot človeška ribica.
Sicer pa smo v soboto pripravili še orientacijo, nekateri izmed nas so se izkazali s tem, da so naredili žleb in nam odtlej ni več kapljalo na čevlje, zvečer pa smo se šli nočno igro. Kar naporen dan po neprespani noči. Mogoče je bila za koga prespana, jaz sem imela rahle težave v tem novem okolju.
V nedeljo pri zajtrku je Tea ugotovila, da jo med spominja na vosek za depilacijo. Kruta asociacija. Poleg medu pa smo seveda jedli kruh z raznimi pritiklinami. Marmelade raznih vrst. Dopoldne smo imeli orientacijo. Zanimiva izkušnja. Malo zmrznjena. Predvsem v prste. V nedeljo smo imeli na obisku tudi gospoda župnika, ki je bil pri nas na kosilu, popoldne pa je imel pri nas tudi sveto mašo, ki je bila čudovita. Prinesel nam je tudi veliko čokolade. Na ta dan smo odkrili med nami tudi nekaj slikarskih talentov, saj smo risali portrete drug drugega. Popoldne smo se pogovarjali še o raznih temah in prišli smo na filme. Marko nam je s kar malo težkobe v srcu izdal, da mu je bilo pri neki grozljivki še najbolj grozno to, da je bil sam v dvorani.
Ostal nam je še en dan, predvsem v znamenju pospravljanja. Pa tudi v znamenju snega. Čez noč ga je namreč padlo novih 10 cm. Med pospravljanjem pa je prišlo do raznih opazk. Klara: "Marko, kok maš ti zraka v spalki!". Mina: "Ti si pa od sile. Kk lohk u zraku spiš?« No, ko smo vse spalke pospravili in uredili kočico tako kot se "zagre" in še malo lepše, smo se odpravili proti domu. Med potjo smo se obvezno ustavili še v GORENJKI in na koncu v Loki na liter vode in liter soka.
Imeli smo se nepozabnoooo. Torej, hipoteza potrjena! Kar vsi se lepo strinjajte z mano :) in PIKA.
hm kaj je to za ena igra? ;) (Avtor: PP Polanska dolina)
Vse se je začelo v petek. Med vožnjo do naše kočice, smo imeli v avtu razvedrilni program = Anže Oblak. Na primer, srečali smo tipčka na kolesu, ki je imel v eni roki precej veliko škatlo. Jaz sem nekaj stokala, kaj mu ni jasno, nakar se Anže znebi nečesa takega: »Sam res, če pa kr cajtng bere na kolesu!« Smeh.
No, poleg tega, da smo se nasmejali pa je prav ta isti Anže tudi spremljal pot, da smo prišli prav. Ko smo si izbrali pravo izmed bajtic (izbirali smo na podlagi tega, ali ključ paše v ključavnico ali ne), smo se na hitro vkrcali, opravili določene formalnosti (zastava...) in se še malo razgledali naokrog. Veste, gor je bilo kar nekaj snega. Juhej. No med raziskovanjem koče je Tea odkrila, da je v njej tudi drevo, ki pa se je kasneje izkazalo za dimnik. Petek smo sicer preživeli bolj sproščeno. Zanimivo je bilo pred spanjem (vsaj zdi se mi, da je bilo to v petek), ko je Marko začel pripovedovati pravljico. Ampak, Mina si ga je drznila prekiniti. In sicer zato, ker si je želela, da bi bila v tej pravljici princeska z imenom Porcjunkula. Želja se ji na žalost ni uresničila.
Že naslednji dan pa smo na zimovanju začeli z novo disciplino, ki bi ji rekli nekako takole: praznjenje kozarcev z marmelado. Mislim, da nam svetovni rekord ne uide. To lahko sklepate že po tem, da smo marmelado jedli vsako jutro zraven kruha + zraven polente + zraven šmorna. Kjer se je pač dalo. V rižoti mislim da je ni bilo. Dobro, da smo jo sicer imeli dovolj ;) Ugotovili pa smo tudi, da je hruškova marmelada prav takšne barve kot človeška ribica.
Sicer pa smo v soboto pripravili še orientacijo, nekateri izmed nas so se izkazali s tem, da so naredili žleb in nam odtlej ni več kapljalo na čevlje, zvečer pa smo se šli nočno igro. Kar naporen dan po neprespani noči. Mogoče je bila za koga prespana, jaz sem imela rahle težave v tem novem okolju.
V nedeljo pri zajtrku je Tea ugotovila, da jo med spominja na vosek za depilacijo. Kruta asociacija. Poleg medu pa smo seveda jedli kruh z raznimi pritiklinami. Marmelade raznih vrst. Dopoldne smo imeli orientacijo. Zanimiva izkušnja. Malo zmrznjena. Predvsem v prste. V nedeljo smo imeli na obisku tudi gospoda župnika, ki je bil pri nas na kosilu, popoldne pa je imel pri nas tudi sveto mašo, ki je bila čudovita. Prinesel nam je tudi veliko čokolade. Na ta dan smo odkrili med nami tudi nekaj slikarskih talentov, saj smo risali portrete drug drugega. Popoldne smo se pogovarjali še o raznih temah in prišli smo na filme. Marko nam je s kar malo težkobe v srcu izdal, da mu je bilo pri neki grozljivki še najbolj grozno to, da je bil sam v dvorani.
Ostal nam je še en dan, predvsem v znamenju pospravljanja. Pa tudi v znamenju snega. Čez noč ga je namreč padlo novih 10 cm. Med pospravljanjem pa je prišlo do raznih opazk. Klara: "Marko, kok maš ti zraka v spalki!". Mina: "Ti si pa od sile. Kk lohk u zraku spiš?« No, ko smo vse spalke pospravili in uredili kočico tako kot se "zagre" in še malo lepše, smo se odpravili proti domu. Med potjo smo se obvezno ustavili še v GORENJKI in na koncu v Loki na liter vode in liter soka.
Imeli smo se nepozabnoooo. Torej, hipoteza potrjena! Kar vsi se lepo strinjajte z mano :) in PIKA.
+7
