TZV 4 - Tisoč in ena zvezda
(Avtor: )
Da smo dokazali, da smo primerni kandidati za tako pomembno raziskovanje, smo se najprej morali preizkusiti v mikrogravitacijski komori ter opraviti praktični in teoretični del izpitov.
Iz samega vrha smo iz dneva v dan dobivali namige in informacije, ki so bili pomembni za nadaljnjo raziskavo. Močan naliv, utrujenost, čista tema, neustrašni napadalci na zastave, kruljenje v želodcu ali neizmerna žeja niso bile ovire, saj smo bili kot pravi skavti vedno pripravljeni, da odkrijemo še kaj novega. Tako smo enkrat v poznih večernih urah izvedeli, da je v bližini strmoglavilo letalo. Da smo prišli do prave lokacije, smo morali marsikaj tvegati, si bratsko posojati surovine, ki smo jih prejšnje dni pridobivali, in res dobro sodelovati. S skupnimi močmi smo prišli do kraja nesreče, kjer smo v temnih, vlažnih prostorih kraške jame, med razbitinami našli torbo prve pomoči in v njej dnevnik. Tako smo začeli spoznavati letalca Benjamina, komur je dnevnik pripadal.
Brali smo ga vrstico za vrstico, največ pozornosti pa smo namenili njegovemu srečanju z Malim Princem. Kaj kmalu smo ugotovili, da to ni navaden deček, pač pa prebivalec asteroida B612. K pilotu je prišel s prošnjo, naj mu nariše backa. Backa, ki bo jedel kruhovce na njegovem planetoidu, ki ni bil večji od hiše in če si imel srečo, si sončni zahod na njem lahko videl kar 44x! Prav kruhovci pa so ogrožali njegov planet, saj bi ga njihove globoke korenine lahko uničile. Odstranjevati jih je moral sproti, preden so postali preveliki. Poleg njih je na planetu rasla tudi cvetlica, ki jo je imel prav posebej rad. Ljubil jo je, a to je spoznal šele na Zemlji, na 7. planetu, ki ga je obiskal. Prav tam je videl še mnogo drugih vrtnic, a mu je lisica povedala skrivnost, da je svojo udomačil in jo ima zaradi tega prav posebej rad.
Ko smo spoznali njegov planet, smo se osredotočili tudi na vsak svojega. O tem, kaj vse je na njem, kdo poleg nas še živi na njem in zakaj je tako pomemben, o tem kaj je dragoceno in edinstveno. Poskušali smo čim bolje raziskati sebe in svoje poslanstvo. In temu smo preprosto rekli trening za dušo. Učili smo se biti dobri vodniki, spoznali, da moramo biti vzorni, pošteni, požrtvovalni, zagnani, zabavni, organizirani, zvesti, samozavestni, pozitivni, delavni in prijazni. In ker vloga vodnika zahteva veliko odgovornosti, smo v skrb prejeli vrtnico, za katero moramo dobro skrbeti in s tem dokazati, da zmoremo dobro skrbeti tudi za svoj vod, da ga zmoremo imeti radi, kakršen koli že bo, mu dati možnost, da se dokaže, da moramo sodelovati, zaupati in pomagati prav vsakemu članu ter se zavedati tega, da kakršen je vodnik, tak je vod.
Po nekaj dneh smo odkrili že res veliko pomembnega in to so izvohali tudi Rusi. Sredi noči so nas napadli in bombardirali naš sef, kjer smo imeli vse pomembne informacije, med njimi tudi dnevnik, ki je bil naše najpomembnejše odkritje, saj nam je poleg uporabnih informacij o asteoridu pomagal bolje spoznati sebe in nas učil sprejemati, kar nam je dano.
Lisica nas je naučila, da če ljubiš cvetico, ki raste na eni izmed zvezd, je lepo ponoči zreti v nebo. Zdi se, da zvezde cvetijo. In ko smo ulovili vse napadalce ter jim vzeli ukraden dnevnik, smo še zadnjič, razdeljeni po specialnih enotah, pod tisoč in eno zvezdo zaspali in se naslednji dan pri sveti maši iz srca zahvalil za udeležbo na tem taboru, za vsa nova prijateljstva, za vse na novo naučene narečne besede, za vse odpete pesmi, nepozabne hajke, vrtnice, komunikacijske naprave za sporočilca, skavtski duh, ki se je definitivno krepil, za vsak nasmeh, za najboljše voditelje, vse zanke na poti preživetja, vse iskrice v očeh in še mnogo drugih stvari, ki bodo za vedno ostale v lepem spominu na najboljši tečaj za vodnike 4 – 2017.
