Skupna točka nam je Bog
Srečanje za voditelje o duhovnosti v skavtstvu (Avtor: K. Vidmar)
Ko je padlo vprašanje, kdo sploh sestavlja to poverjeništvo (Poverjeništvo za duhovnost = POD) - udeleženci posveta so ga opisali z oznakami, ki bolj ali manj pomenijo jedro, smerokaz ali oporo, sem se spomnila na Čarovnika iz Oza. O poverjeništvu za duhovnost si namreč predstavljamo, da ima to kar odgovorno in pomembno vlogo. Ko pa so spoznali mogočnega Oza in mu povlekli stran ogrinjalo, so ugotovili, da je bil »one man show«.
Skrajni čas torej, da se skupaj usedejo motivirane glave in podprejo, razvijajo, kritizirajo, spodbujajo, postavijo, opomnijo in se zamislijo nad PODom, za katerega skavti pravijo, da je bistveno in pomembno.
Najprej so se srečali duhovni asistenti (DA), potem še drugi voditelji. Ugotavljali smo, kaj lahko prispevamo sami, kaj potrebujem od drugih in kako bodo načrtovane spremembe vplivale navzven.
DA-ji so kazali navdušenje nad skavtstvom, se spraševali, kje je njihovo mesto, voditelji pa so skušali najti pot, da bi iz vrst duhovnikov privabili več potrebne podpore, ter ugotavljali, zakaj jih navdušuje še posebej skavtska duhovnost. Odgovor na zadnje vprašanje ni bil težak, saj je imel vsak kakšno dobro izkušnjo. Glede na veliko željo in pripravljenost za izboljšanje stanja lahko s posveta poročam le dobre novice.
A na dan niso prišli le odgovori, temveč tudi vprašanja, taka, ki se navadno ne pojavljajo na Svetu Združenja in Facebook skupinah. Imeli smo namreč priložnost iti globlje od tega, kar zadnje čase deli skavte na področju duhovnosti, in ugotovili, da nam je skupna točka Bog.
V zapisniku je kar nekaj dobrih idej, omembe vrednih komentarjev, za katere upam, da bodo izšli v obliki novih gradiv in pripomočkov, delavnic ali na bolj inovativne načine priromali čez mejo mrtvih črk na papirju. Da pa se bo to res zgodilo, bo treba okrepit poverjeništvo z lastnim trudom.
Mogoče si bo kdo od bralcev ob zapisanem mislil, da je področje duhovnosti pri skavtih zanemarjeno, pa to ne drži. Mogoče smo res pustili to področje na milost in nemilost svobodni volji in notranjemu glasu vsakega člana, v praksi pa se je izkazalo, da smo v sebi gojili, iskali, iznašli in živeli odnos do Boga na sto in en način. Saj nas tudi Gospod kliče na milijon načinov in ne želi prisile, zunanjega ocenjevanja in »napiflanosti« v veri, ampak svobodno voljo, divjo, pristno voljo po odnosu z Njim. Nekaj te volje se je dalo začutili tudi na tem posvetu.
