Pusti odtis - desetletnica skavtsva v Šentjurju
V Šentjurju smo 13. maja 2006 praznovali desetletnico skavtsva v našem mestu. Praznovali smo v velikem slogu, kot se za desetletnike tudi spodobi.
Deset let blata, razkuhanih makaronov, nočnih straž, pohodov, poti preživetij in druženja, na človeku PUSTI ODTIS! Naredi ga močnejšega in predvsem naredi ga SKAVTA.
Skavti se v Šentjurju zbiramo že deset let. Ime smo si nadeli po krajevnem zavetniku – Svetemu Juriju. Leta 1996 ko so prvi voditelji: Metod in Ana Trunkl, Franja Arlič, Franc Zorec in Helena Vehovar, začeli voditi in kaliti prve skavte, si nihče ne bi mislil, da nas bo 10 let kasneje toliko. Jurijevi skavti, ki jih sestavljajo vse veje ZSKSS in Bratovščina odraslih skavtov Šentjur, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja, smo zelo dejavni. Udeležujemo se raznih srečanj, taborov, izletov, prireditev. Naša rutica je zeleno – rdeča. Zelena predstavlja zmaja, rdeča pa prelito kri. Bela obroba predstavlja čistost, črna pa smrt.
Za nami je 10 let skupnih poti, zorenja, izzivov, ki smo jih skupaj premagali, veselja in sreče, ki smo ju delili. Zaživeli smo besede ustanovitelja skavtstva Robert Baden-Powell, ki je zapisal, da je »skavtstvo vesela igra na prostem, kjer mladi kot bratje skupaj izkušajo dogodivščine, tako mladi kakor stari. Rastejo v zdravju in sreči, urijo se v ročnih spretnostih in v pripravljenosti na pomoč drugim.« Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo desetletnico skavtstva v Šentjurju praznovali skupaj. V velikem slogu, kot se to spodobi.
Dolgotrajne priprave so povile prireditev PUSTI ODTIS!, ki je potekala 13. maja 2006 na našem skavtskem prostoru v Šentjurju. Ob sončnem sobotnem popoldnevu smo se zbrali stari in novi skavti, obiskali so nas tudi bivši voditelji. Praznovanju so se pridružili tudi pomembni gosti, kot so načelnik mariborske regije, župan mesta Šentjur g. Tisel, generalni duhovni asistent bratovščin pater Primož Kopač, načelnik Zveze bratovščin odraslih skavtov Tine Kač, in naši bratje skavti iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Novega mesta, Zreč, Maribora, Mozirja in Celja. Obiskali so nas tudi taborniki rodu Divjega petelina iz Šentjurja.
Po uvodnem slavnostnem sklicu kroga, kjer smo razdelili posebej za to priložnost narejene našitke, smo se razdelili po delavnicah. Pripravili smo 9 različnih delavnic (pot skozi džunglo, zgradbarstvo, glasbena in duhovna delavnica, igre brez meja, ustvarjam brez meja, gremo na lov, izdelaj si angela in pomeri se) in po malici začeli z uradnim delom. V uradnem delu so nas mnogi pozdrvaili in nam čestitali ob tako velikem jubileju. Obiskovalcem smo se predstavili po vejah in jim tako na praktičen način prikazali kaj je bistvo skavtstva in kako potekajo naše aktivnosti. Bivšim voditeljem smo poklonili odtis roke, ki jih bo spominjal na prireditev in na deset let prehojenih poti. Obiskovalcem smo podarili tudi brošure, kjer smo opisali naše dogodke in ovekovečili naše dogodivščine. Uradni del smo zaključili s pravo skavtsko mašo, kjer smo imeli tudi obljube. Dobili smo nekaj novih volčičev in voditeljico VV Metko.
Kot se za Šentjurčane spodobi, smo večer zaključili s pravo skavtsko fešto. Ob prvem mraku je nastopil naš skavtski bend Kuc-Kuc, pripravili smo diaprojekcijo slik, ki so se nabrale v preteklih 10 letih in se posladkali s torto. Večer smo zaključili ob tabornem ognju s palico v roki hrenovko na njej. Tradicija.
10 let je čas, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot. Ponosni smo, da smo jo prehodili skupaj in hvaležni smo zanjo. Skavtstvo nam je vsem dar, je način življenja odprtosti drugemu in zvestobe krščanskim vrednotam. Hvaležni smo, da smemo biti del velike skavtske družine – šentjurske, slovenske, svetovne.
Čeprav verjetno nikoli ne bomo znali speči tvista ravno prav, čeprav bodo prišli novi rodovi izvidnikov, ki bdoo še naprej kuhali makarone 20 minut, čeprav bodo spori o paradižnikovi solati in »ajprajmu« ostali, čeprav bodo mame prale in krpale zamazane in raztgane hlače, bomo še naprej skavti. Z oranžnim krojem, zeleno-rdečo rutico okoli vratu in obljubo v srcu.
ENKRAT SKAVT – VEDNO SKAVT!
Skavti se v Šentjurju zbiramo že deset let. Ime smo si nadeli po krajevnem zavetniku – Svetemu Juriju. Leta 1996 ko so prvi voditelji: Metod in Ana Trunkl, Franja Arlič, Franc Zorec in Helena Vehovar, začeli voditi in kaliti prve skavte, si nihče ne bi mislil, da nas bo 10 let kasneje toliko. Jurijevi skavti, ki jih sestavljajo vse veje ZSKSS in Bratovščina odraslih skavtov Šentjur, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja, smo zelo dejavni. Udeležujemo se raznih srečanj, taborov, izletov, prireditev. Naša rutica je zeleno – rdeča. Zelena predstavlja zmaja, rdeča pa prelito kri. Bela obroba predstavlja čistost, črna pa smrt.
Za nami je 10 let skupnih poti, zorenja, izzivov, ki smo jih skupaj premagali, veselja in sreče, ki smo ju delili. Zaživeli smo besede ustanovitelja skavtstva Robert Baden-Powell, ki je zapisal, da je »skavtstvo vesela igra na prostem, kjer mladi kot bratje skupaj izkušajo dogodivščine, tako mladi kakor stari. Rastejo v zdravju in sreči, urijo se v ročnih spretnostih in v pripravljenosti na pomoč drugim.« Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo desetletnico skavtstva v Šentjurju praznovali skupaj. V velikem slogu, kot se to spodobi.
Dolgotrajne priprave so povile prireditev PUSTI ODTIS!, ki je potekala 13. maja 2006 na našem skavtskem prostoru v Šentjurju. Ob sončnem sobotnem popoldnevu smo se zbrali stari in novi skavti, obiskali so nas tudi bivši voditelji. Praznovanju so se pridružili tudi pomembni gosti, kot so načelnik mariborske regije, župan mesta Šentjur g. Tisel, generalni duhovni asistent bratovščin pater Primož Kopač, načelnik Zveze bratovščin odraslih skavtov Tine Kač, in naši bratje skavti iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Novega mesta, Zreč, Maribora, Mozirja in Celja. Obiskali so nas tudi taborniki rodu Divjega petelina iz Šentjurja.
Po uvodnem slavnostnem sklicu kroga, kjer smo razdelili posebej za to priložnost narejene našitke, smo se razdelili po delavnicah. Pripravili smo 9 različnih delavnic (pot skozi džunglo, zgradbarstvo, glasbena in duhovna delavnica, igre brez meja, ustvarjam brez meja, gremo na lov, izdelaj si angela in pomeri se) in po malici začeli z uradnim delom. V uradnem delu so nas mnogi pozdrvaili in nam čestitali ob tako velikem jubileju. Obiskovalcem smo se predstavili po vejah in jim tako na praktičen način prikazali kaj je bistvo skavtstva in kako potekajo naše aktivnosti. Bivšim voditeljem smo poklonili odtis roke, ki jih bo spominjal na prireditev in na deset let prehojenih poti. Obiskovalcem smo podarili tudi brošure, kjer smo opisali naše dogodke in ovekovečili naše dogodivščine. Uradni del smo zaključili s pravo skavtsko mašo, kjer smo imeli tudi obljube. Dobili smo nekaj novih volčičev in voditeljico VV Metko.
Kot se za Šentjurčane spodobi, smo večer zaključili s pravo skavtsko fešto. Ob prvem mraku je nastopil naš skavtski bend Kuc-Kuc, pripravili smo diaprojekcijo slik, ki so se nabrale v preteklih 10 letih in se posladkali s torto. Večer smo zaključili ob tabornem ognju s palico v roki hrenovko na njej. Tradicija.
10 let je čas, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot. Ponosni smo, da smo jo prehodili skupaj in hvaležni smo zanjo. Skavtstvo nam je vsem dar, je način življenja odprtosti drugemu in zvestobe krščanskim vrednotam. Hvaležni smo, da smemo biti del velike skavtske družine – šentjurske, slovenske, svetovne.
Čeprav verjetno nikoli ne bomo znali speči tvista ravno prav, čeprav bodo prišli novi rodovi izvidnikov, ki bdoo še naprej kuhali makarone 20 minut, čeprav bodo spori o paradižnikovi solati in »ajprajmu« ostali, čeprav bodo mame prale in krpale zamazane in raztgane hlače, bomo še naprej skavti. Z oranžnim krojem, zeleno-rdečo rutico okoli vratu in obljubo v srcu.
ENKRAT SKAVT – VEDNO SKAVT!
