Preddvorci in Laudato Si' v Logarski
Pot je včasih tudi cilj. (Avtor: Žiga Begelj, Preddvor 1)
Ideja je prerasla v realnost, ko sem med SKVO (op. u. skupnost voditeljev) sestankom omenil, kaj se je januarja dogajalo na Kostariki. Z nekaj truda smo našli datum in se z zgolj enim manjkajočim dobili v Preddvoru. Sledil je nakup malice ter kosila in vožnja čez Jezersko v Avstrijo, nazaj v Slovenijo in plačilo vstopnine na pragu lepot Logarske doline. Akcijo smo poimenovali »Pot kot partija igre«, partija igre z naravo.
Nekoliko zmedeni smo se peljali po cesti in iskali začetek t.i. poti po Logarski dolini, ki nas popelje mimo njenih, zgolj nekaterih naravnih lepot. Načrt je bil tak, da na začetku prepustim naravi, naj naredi to, kar zna najbolje – prebuditi življenje v človeku. Nekako tako sem se namreč sam počutil, ko sem raziskoval lepote in drugačnost Kostarike.
Prepusti naravi, da naredi to kar zna najbolje - prebuditi življenje v človeku. (Avtor: Manja Primožič, Preddvor 1)
Končno smo našli parkirišče in hodili proti slapu Rinka, med potjo pa smo se dotaknili marsikatere pereče teme današnjega sveta. Malce v debati, predvsem pa v naših glavah. Prišli smo do slapa in zaradi pršenja vode preko skal takoj začutili hlad sredi vročega poletnega dne. Seveda smo priložnost izkoristili za namakanje nog in slikanje =).
Hlad sredi vročine. (Avtor: arhiv stega Preddvor 1)
Pri povratku do avtomobila, kjer smo imeli zalogo hrane in opremo za pripravo kosila, smo se precejkrat začudili prazni strugi, ki bi naj po naših prepričanjih morala biti polna vode. No, kakor koli že, pripravljalo se je na dež in našli smo rešitev: kosilo si skuhamo v prazni rečni strugi pod mostom =). To se je izkazalo kot odlična ideja, saj je kmalu začelo deževati.
Bistvo je očem nevidno. (Avtor: Manja Primožič, Preddvor 1)
Med kuhanjem kosila sem pričel z načrtovanim uvodom v pogovor. Nekaj besed o meditacijah in refleksijah na Kostariki, nekaj o slišanih razmerah v širšem svetu in tudi kaj potrebujemo za pridobitev financiranja. Sledil je težko pričakovani obrok, temu pa nadaljevanje programa.
Temu delu je bila vključena resnična zgodba o posestvu diamantov. Govori o afriškem kmetovalcu, ki je slišal precej pripovedi svojih sosedov in njihovih sosedov, kako so na svojih posestvih našli bogata nahajališča diamantov. V želji, da bi jih našel oz. odkril tudi sam, je prodal svojo posest, potoval po Afriki in iskal skrito bogastvo. Njegovo iskanje je bilo brezplodno, čez čas se je vrgel v reko in utonil. Med njegovim iskanjem pa je tisti, ki je njegovo posest kupil, šel na sprehod ob bližnjem potoku in v njem opazil nekaj svetlikajočega se. Ker mu je bil kamen všeč, ga je vzel s seboj in razstavil na svoji omari. Čez čas ga je obiskal njegov prijatelj, ki je opazil razstavljeni kamen na njegovi omari. Vprašal ga je, če ve, kaj je našel. Odgovoril mu je, da pač nek svetlikajoči se kamen in mu dodal, da jih je tam v potoku cel kup, tega pa je vzel, ker mu je bil všeč. Prijatelj, ki je bil med drugim poznavalec kamnov, mu je odvrnil, da je našel enega izmed največjih diamantov na svetu. Izkazalo se je, da ima ta človek po novem v lasti enega izmed največjih nahajališč diamantov v Afriki.
Nauk zgodbe je bil takoj vsem jasen, kmetovalec je iskal drugod to, kar je imel doma. Podobno večkrat delamo tudi mi. Stegovodja je na koncu komentirala, doma je tako lepo, mi pa pogosto to lepoto iščemo zunaj naših meja. Večkrat se mi zdi, da se v naših notranjih svetovih dogaja podobno. Vidimo, kako ima "sosed" nov avto, lep vrt, visoko izobrazbo, nadpovprečen prihodek, vedno je nasmejan ipd., nase pa pozabimo. Tudi v nas se skrivajo posestva diamantov, ki čakajo, da jih odkrijemo.
Skupaj s skavti iskati mir v sebi, med nami in v svetu. (Avtor: Manja Primožič, Preddvor 1)
Poglobljeni debati je sledila jasnina na nebu, oblaki so se umaknili soncu in le-to je spet zasijalo v vsem svojem žaru. Seveda smo se prestavili izpod strehe na odprto in naprej izkoristili podarjeni skupni čas.
Zaradi odsotnosti voditeljev to poletje nas je čakalo še načrtovanje tabora, nato pa je sledil pogled na skupaj preživeti dan, refleksija. Vtise bi lahko strnil v sledečo misel: ko pri sebi spremenim misli, besede in dejanja, se to razširi v svet; eden in po eden, lokalno, kot Noe, zaradi katerega je Bog sklenil odpreti pot zveličanja (Laudato Si - 71). Tak pristop pa počasi spreminja mene in svet, ki me obdaja.
Op. ZSKSS: "Akcije v globalno smer" spodbujajo skavtinje in skavte, da pripravijo dogodek, kjer je vsaj en od namenov posvečen globalnemu učenju (učenju o sebi, drugih in svetu, medsebojni povezanosti vsega in vseh).
Akcije v globalno smer so odgovor na vprašanje
a) »kaj si želimo, da se spremeni v naših glavah, v drugih ljudeh, v svetu … da nam bo vsem lepše?« ali
b) »kaj lahko kot skavti dobrega prispevamo svetu in naši Zemlji?«.
Akcije se lahko prepletajo z že obstoječimi skavtskimi dogodki in programom (kot se je na primer povezalo z celotnim namenom programa na PP taboru Homec 1 ali pa zimovanjem čete Postojne 1) ali pa se pripravijo in izvedejo ekstra dogodki, ki nastanejo prav zaradi te glokalne spodbude (kot je bila na primer Pot v Logarsko Preddvor 1) .
Akcije v globalno smer lahko širijo zavedanje o globalnih tematikah
a) med skavtinjami in skavti ali
b) med širšo publiko, ko skavti pripravimo kaj tudi za druge.
Več o akcijah globalnega učenja na spletni strani: http://skavti.si/globalno-ucenje
