Kraja zastave je NOROST
28. junija smo se v avto nabasali: Peši, Žiga, Jernej, Matej in jaz (edina punca- Gabi). Naš cilj je bil travnik na Pohorju, kjer je taborila četa Slovenske Bistrice, še bolj mamljive pa so bile zastave na jamboru.
slike iz kraje zastave na Pohorju Slovenski Bistrici 28.julij (Avtor: Gabi)
Nekaj minut čez osmo uro smo zapustili našo drago Ljubljano. Zaradi polnega prtljažnika in zasedenih vseh sedežev v avtu smo se ustavili na najbližji črpalki in napolnili gume. Pred nami je bilo še 1,5 ure vožnje. Da bi nam je čas hitreje minil, je Jernej 'padu u element' in začel na dolgo in široko razlagat razne reči (medtem smo popravili radio - ki prej ni deloval– slučajno, če Jerneju zmanjka besed).
Na Pohorje smo prišli, ko je bila že tema, tako da nismo imeli možnosti ogleda tabornega prostora. Z voditeljico Natalijo smo se dogovorili za pravila, ki so bila dokaj omejena (prepovedana kraja straže, čevljev, kuhinjske in taborne opreme, ruzakov…), tako da so nam ostale samo vodove zastavice in zastave na jamboru. Pa smo si rekli: OK, naj bo tako.
Že uro pred piskom tišine smo zasedli svoja mesta in preučili vse zvezde, ki so sijale na nebu. Približevanje najbližjim šotorom, brez da bi nas opazili, je vzelo kakšno urico in nato se je zaslišalo: ŠŠŠ..bum, bum, bum, bum.. – Jernej je pridobil eno vodovo zastavico. Sicer v slogu slona, ki teče po hribu navzdol, ampak.. IMELi SMO JO! Že čez nekaj minut je bilo polovica tabora na nogah... mi pa smo se odpravili na zgodni zajtrk. Med bežanjem do našega avtomobila je straža ujela Mateja.
Ko smo se mičkeno ogreli, povedali vse vice in zaposlili naše trebuščke je bla naša taktika naslednja: Zdaj, ko že cel tabor ve, da napadamo, se dajmo pa še malo zabavat! Naredili smo eno veliko falango ne daleč stan od straže in se začeli pogovarjat na glas (med tem smo prosili tudi za wc papir, ker ga mi pač nismo imeli s seboj). Straža se je najprej zmedla, nato pa pognala v tek za nami. Šele takrat sem spoznala, da so moji gojzarji presenetljivo težki – ujeli so še mene. Ostali del ekipe je še malo postal sredi travnika, potem so se pa odpravili spat. Jaz pa sem se še pogrela ob ognju in malo pokramljala s stražo, potem pa še sama zatisnila oči na zadnjem sedežu v našem avtu.
Zbudili smo se v sončno jutro, ptički so žvrgoleli in Slovenska Bistrica je imela 2 naši rutki, mi pa eno vodovo zastavico. Oblekli smo se v kroje in se odšli pogajat. Ena naša rutka za vodovo zastavico, druga naša rutka za pospravljen, zložen in čist šotor Jamboree. Medtem ko smo mi delali odkupnino, so imeli vodniki in vodnice telovadbo. Slovenska Bistrica je pokazala svojo gostoljubnost in nam ponudila (brez kakršne koli usluge) tudi zajtrk in TORTO!! :D
Poslovili smo se in odšli dolgi poti naproti, z nasmehi na obrazih in komaj čakamo, da se vidimo na Jamnoree-ju!
V Ljubljani pa smo si ob 11h dopoldne drug drugemu zaželeli: LAHKO NOČ!
..in zaključena je bila še ena dogodivščina :D
slike iz kraje zastave na Pohorju Slovenski Bistrici 28.julij (Avtor: Gabi)
Na Pohorje smo prišli, ko je bila že tema, tako da nismo imeli možnosti ogleda tabornega prostora. Z voditeljico Natalijo smo se dogovorili za pravila, ki so bila dokaj omejena (prepovedana kraja straže, čevljev, kuhinjske in taborne opreme, ruzakov…), tako da so nam ostale samo vodove zastavice in zastave na jamboru. Pa smo si rekli: OK, naj bo tako.
Že uro pred piskom tišine smo zasedli svoja mesta in preučili vse zvezde, ki so sijale na nebu. Približevanje najbližjim šotorom, brez da bi nas opazili, je vzelo kakšno urico in nato se je zaslišalo: ŠŠŠ..bum, bum, bum, bum.. – Jernej je pridobil eno vodovo zastavico. Sicer v slogu slona, ki teče po hribu navzdol, ampak.. IMELi SMO JO! Že čez nekaj minut je bilo polovica tabora na nogah... mi pa smo se odpravili na zgodni zajtrk. Med bežanjem do našega avtomobila je straža ujela Mateja.
Ko smo se mičkeno ogreli, povedali vse vice in zaposlili naše trebuščke je bla naša taktika naslednja: Zdaj, ko že cel tabor ve, da napadamo, se dajmo pa še malo zabavat! Naredili smo eno veliko falango ne daleč stan od straže in se začeli pogovarjat na glas (med tem smo prosili tudi za wc papir, ker ga mi pač nismo imeli s seboj). Straža se je najprej zmedla, nato pa pognala v tek za nami. Šele takrat sem spoznala, da so moji gojzarji presenetljivo težki – ujeli so še mene. Ostali del ekipe je še malo postal sredi travnika, potem so se pa odpravili spat. Jaz pa sem se še pogrela ob ognju in malo pokramljala s stražo, potem pa še sama zatisnila oči na zadnjem sedežu v našem avtu.
Zbudili smo se v sončno jutro, ptički so žvrgoleli in Slovenska Bistrica je imela 2 naši rutki, mi pa eno vodovo zastavico. Oblekli smo se v kroje in se odšli pogajat. Ena naša rutka za vodovo zastavico, druga naša rutka za pospravljen, zložen in čist šotor Jamboree. Medtem ko smo mi delali odkupnino, so imeli vodniki in vodnice telovadbo. Slovenska Bistrica je pokazala svojo gostoljubnost in nam ponudila (brez kakršne koli usluge) tudi zajtrk in TORTO!! :D
Poslovili smo se in odšli dolgi poti naproti, z nasmehi na obrazih in komaj čakamo, da se vidimo na Jamnoree-ju!
V Ljubljani pa smo si ob 11h dopoldne drug drugemu zaželeli: LAHKO NOČ!
..in zaključena je bila še ena dogodivščina :D
+8
