Kov u noga 2007
Tako smo namreč brez zadržkov poimenovali zimovanje Polanske čete (Škofja Loka1). V bistvu je to sad vsega, saj je to ime našlo svoj sedež šele ob koncu zimovanja.
Obisk župnika (Avtor: Polanska četa)
Ni na meni, da v uvodu napišem kdaj, kje in kaj smo počeli, saj so to storili čudoviti vodi Zajkl, Svizcev in Sokolov.
Z njimi sem prvo leto, kot pomočnica četovodkinji, a mimo nikogar njihova pripravljenost ne gre. Ja, ravno tisto, kar pred prijatelji, pred Bogom in pred sabo obljubimo, da bomo pripravljeni. Pripravljenost pri tako mladih je stokrat lepša, je stokrat iskrenejša, je stokrat presenetljivejša... je točno takrat, ko te je kot voditelja malo strah, a oni ne spijo, vedno so pripravljeni... ne zatisnejo oči, pridejo izpolnijo in že tečejo v svet novim vragolijam naproti. To ni glavno, važnejša je njihova svoboda otroka, ki nima meja in tega me učijo.
ZAJKLE in njihovo doživljanje zimovanja 2007:
Nastja: Ko smo kurili ogenj in gradili bivak mi je bilo najlepše.
Eva: Dobro mi je bila igra Kov u noga in to, ko smo dobili rutke.
Meta: Na zimovanju mi je bilo najboljše to, da smo se med sabo res spoznali in povezali ter veliko masirali. Seveda pa jo čez igro Kov u noga ni (Nejc hvala)!
Urša: Meni je bilo zelo všeč vse. Najboljše je bilo masiranje, Kov u noga in ko sem bila sredi noči obogatena s skavtsko rutko - mojo prvo.
Monika: Meni pa je bilo všeč, ko smo se bolj spoznali in ko smo dobili mape.
Kako pa se ga spominjajo SOKOLI ??
- Kot velike pustolovščine s premalo spanja
- s skavtskimi in našimi igrami (Kov u noga)
- najlepši je bil sprehod sredi noči, saj smo pred tem spali dobre pol ure
- naša telesa pa se najbolj spominjajo pritiskov, ki so jih doživela po prenašanju »težkih« punc. Samo predstavljajte si: vsako punco smo morali nositi po 3km in to v skavtskih nosilih brez koles, v 70% klanec, SEVEDA pa se je splačalo, saj smo naslednji dan dobili zasluženo masažo
- nekaj novih članov pa je dobilo tudi svoje prve rutke in to sredi noči (ob 1.00h). Takle mamo :)
In globoki SVIZCI, so se zamislili:
Zimovanje se je začelo 17.2.2007 pred župniščem. Naložili smo se v kombi in nato odpeljali na Vrh Sv. Treh Kraljev nad Žirmi. Tu smo ostali 4 dni. Utaborili smo se v tamkanjšnem župnišču, ali nekakšni hiši za nam podobne. Že prvi dan smo spoznavali ognje, obisk domačega župnika pa je vse skupaj prav prijetno popestrilo. Zvečer smo se pripravljali na nedeljsko sv. mašo.
V nedeljo smo se pri njej zelo dobro odrezali. Popoldan pa smo imeli delavnice (fimo masa in krplje). Zvečer smo postavili naš ponos tega zimovanja – velik ogenj, ki se je cedil od naših hrenovk in twista. Naslednji dan smo postavili bivak, odlično nam je uspel, a svojega ni odslužil. Ta dan smo spoznali tudi našo legendarno igro, katero nam je predstavil Sokol, Kov u noga. Zvečer smo imeli zanimive sproščujoče igre. V njej smo iz kilometer oddaljenega tabora nosili dekleta na nosilih do župnišča (super nočna igra!).
Zadnji dan smo pospravili svoje stvari in se ob 16 uri odpravili proti domu. Seveda, takšni kot se za maškare spodobi. Na zimovanju smo se zabavali in bilo je prijetno.
Bodite pripravljeni!
Več slik si lahko ogledate na strani http://skofja-loka1.skavt.net
Obisk župnika (Avtor: Polanska četa)
Z njimi sem prvo leto, kot pomočnica četovodkinji, a mimo nikogar njihova pripravljenost ne gre. Ja, ravno tisto, kar pred prijatelji, pred Bogom in pred sabo obljubimo, da bomo pripravljeni. Pripravljenost pri tako mladih je stokrat lepša, je stokrat iskrenejša, je stokrat presenetljivejša... je točno takrat, ko te je kot voditelja malo strah, a oni ne spijo, vedno so pripravljeni... ne zatisnejo oči, pridejo izpolnijo in že tečejo v svet novim vragolijam naproti. To ni glavno, važnejša je njihova svoboda otroka, ki nima meja in tega me učijo.
ZAJKLE in njihovo doživljanje zimovanja 2007:
Nastja: Ko smo kurili ogenj in gradili bivak mi je bilo najlepše.
Eva: Dobro mi je bila igra Kov u noga in to, ko smo dobili rutke.
Meta: Na zimovanju mi je bilo najboljše to, da smo se med sabo res spoznali in povezali ter veliko masirali. Seveda pa jo čez igro Kov u noga ni (Nejc hvala)!
Urša: Meni je bilo zelo všeč vse. Najboljše je bilo masiranje, Kov u noga in ko sem bila sredi noči obogatena s skavtsko rutko - mojo prvo.
Monika: Meni pa je bilo všeč, ko smo se bolj spoznali in ko smo dobili mape.
Kako pa se ga spominjajo SOKOLI ??
- Kot velike pustolovščine s premalo spanja
- s skavtskimi in našimi igrami (Kov u noga)
- najlepši je bil sprehod sredi noči, saj smo pred tem spali dobre pol ure
- naša telesa pa se najbolj spominjajo pritiskov, ki so jih doživela po prenašanju »težkih« punc. Samo predstavljajte si: vsako punco smo morali nositi po 3km in to v skavtskih nosilih brez koles, v 70% klanec, SEVEDA pa se je splačalo, saj smo naslednji dan dobili zasluženo masažo
- nekaj novih članov pa je dobilo tudi svoje prve rutke in to sredi noči (ob 1.00h). Takle mamo :)
In globoki SVIZCI, so se zamislili:
Zimovanje se je začelo 17.2.2007 pred župniščem. Naložili smo se v kombi in nato odpeljali na Vrh Sv. Treh Kraljev nad Žirmi. Tu smo ostali 4 dni. Utaborili smo se v tamkanjšnem župnišču, ali nekakšni hiši za nam podobne. Že prvi dan smo spoznavali ognje, obisk domačega župnika pa je vse skupaj prav prijetno popestrilo. Zvečer smo se pripravljali na nedeljsko sv. mašo.
V nedeljo smo se pri njej zelo dobro odrezali. Popoldan pa smo imeli delavnice (fimo masa in krplje). Zvečer smo postavili naš ponos tega zimovanja – velik ogenj, ki se je cedil od naših hrenovk in twista. Naslednji dan smo postavili bivak, odlično nam je uspel, a svojega ni odslužil. Ta dan smo spoznali tudi našo legendarno igro, katero nam je predstavil Sokol, Kov u noga. Zvečer smo imeli zanimive sproščujoče igre. V njej smo iz kilometer oddaljenega tabora nosili dekleta na nosilih do župnišča (super nočna igra!).
Zadnji dan smo pospravili svoje stvari in se ob 16 uri odpravili proti domu. Seveda, takšni kot se za maškare spodobi. Na zimovanju smo se zabavali in bilo je prijetno.
Bodite pripravljeni!
Več slik si lahko ogledate na strani http://skofja-loka1.skavt.net
+4
