Ite missa, est! oz. Pojdi, poslan si!
Le kam je bila poslana četa Zahodne straže, stega Nova Gorica 1? Te zanima? No potem beri dalje.
zimovanje čete NG1 (Avtor: Matevž Kovačič in Tomaž Nemec)
Na vabilu za zimovanje se je veselo smejala četovodkinja Kristina in kazala na napis Jošt. »Ma čaki, ma kam gremo zdej? Kje je ta Jošt? A to je uni sir, al kej?« Ne, Jošt ni sir ampak hribček nad Kranjem kamor smo se v petek 9.2.2007 odpravili na zimovanje. Seveda z vlakom, ki je bil mimogrede posebna atrakcija, saj smo na bohinjski prog navajeni naših starih dizlov in je bil novi Siemens na Jesenicah pravo čudo.
No pa pojdimo k stvari. Po krajšem vzponu smo prispeli na Sv. Jošt nad Kranjem. Hitro smo se namestili v Brunarici že je sledila prava predstava. Voditelji so se prelevili v Dajmimira in njegovega jamskega prijatelja Menimarja, ki sta se spraševala kdo jima je dal tako lepe češnje, živali in konec koncu, kam gre človek ko umre? Dobri Bog jima je povedal, da k Njemu. Čez nekaj tisočletij je Darica ugotovila da ji to vsemogočno bitje, Bog, daje marsikaj in da bi se mu rada oddolžila in kaj darovala, tako mu je spekla kokoš. Bog pa je videl da ljudje ne razumejo najbolje ne Njega, ne Njegovih namenov, zato je prišel na samo Boga vredno idejo. »Najbolje da pridem na zemljo v človeški podobi, tako me bodo ljudje spoznali in bolje razumeli.«
Zjutraj smo se odpravili postavljat bivak iz snega in vej, za posebnega gosta. To pa ni bila tako lahka naloga. Kar pošteno smo se namučili, ampak če dobro pogledaš, se je splačalo. Popoldne je bil čas za igro. Končno! Razdelili smo se v 4 skupinice ter pozorno poslušali kaj morem storiti. Naša naloga je bila najti ustrezen opis slike, npr. jagenjček je potreboval opis molitve Jagnje božje in tako naprej za vse sličice. Delo sta nam oteževala Mojca in Janez, ki sta nas kepala. Pri Kristini pa smo morali poiskati »čudežne besedice«, ki so nas prepeljale do zaklada. Zmagala je skupina Čaše odrešenja.
Po večerji smo predstavili plakate, ki so nastali med veliko igro, napisali sodelovanje za mašo ter se odpravili proti našem bivaku, ki je postal prava kapelica. Takšne maše še nikoli nismo doživeli in je bila res nekaj posebnega, saj je bilo vse sad našega truda.
V nedeljo zjutraj smo nekoliko pospali, pospravili hišo ter se odpravili v Kranj. Tam so nas že čakali skavti iz Kranja in nam razkazali cerkev in zvonik ter mestno jedro. Polni doživetij smo se odpravili domov.
Nikoli se ne bi mislil, da je maša tako fajn tema, tema o kateri vemo veliko in tema, ki jo tako redko doživimo polno.
zimovanje čete NG1 (Avtor: Matevž Kovačič in Tomaž Nemec)
No pa pojdimo k stvari. Po krajšem vzponu smo prispeli na Sv. Jošt nad Kranjem. Hitro smo se namestili v Brunarici že je sledila prava predstava. Voditelji so se prelevili v Dajmimira in njegovega jamskega prijatelja Menimarja, ki sta se spraševala kdo jima je dal tako lepe češnje, živali in konec koncu, kam gre človek ko umre? Dobri Bog jima je povedal, da k Njemu. Čez nekaj tisočletij je Darica ugotovila da ji to vsemogočno bitje, Bog, daje marsikaj in da bi se mu rada oddolžila in kaj darovala, tako mu je spekla kokoš. Bog pa je videl da ljudje ne razumejo najbolje ne Njega, ne Njegovih namenov, zato je prišel na samo Boga vredno idejo. »Najbolje da pridem na zemljo v človeški podobi, tako me bodo ljudje spoznali in bolje razumeli.«
Zjutraj smo se odpravili postavljat bivak iz snega in vej, za posebnega gosta. To pa ni bila tako lahka naloga. Kar pošteno smo se namučili, ampak če dobro pogledaš, se je splačalo. Popoldne je bil čas za igro. Končno! Razdelili smo se v 4 skupinice ter pozorno poslušali kaj morem storiti. Naša naloga je bila najti ustrezen opis slike, npr. jagenjček je potreboval opis molitve Jagnje božje in tako naprej za vse sličice. Delo sta nam oteževala Mojca in Janez, ki sta nas kepala. Pri Kristini pa smo morali poiskati »čudežne besedice«, ki so nas prepeljale do zaklada. Zmagala je skupina Čaše odrešenja.
Po večerji smo predstavili plakate, ki so nastali med veliko igro, napisali sodelovanje za mašo ter se odpravili proti našem bivaku, ki je postal prava kapelica. Takšne maše še nikoli nismo doživeli in je bila res nekaj posebnega, saj je bilo vse sad našega truda.
V nedeljo zjutraj smo nekoliko pospali, pospravili hišo ter se odpravili v Kranj. Tam so nas že čakali skavti iz Kranja in nam razkazali cerkev in zvonik ter mestno jedro. Polni doživetij smo se odpravili domov.
Nikoli se ne bi mislil, da je maša tako fajn tema, tema o kateri vemo veliko in tema, ki jo tako redko doživimo polno.
+10
