Taborna šola POTA 2 Pridi in nasrkaj!
Zgodila se je najbolj odštekana taborna šola POTA 2!!!
zastave (Avtor: )
Z naslovom Pridi in nasrkaj! so nas Karantanci povabili na taborno šolo POTA 2, ki je potekala od srede, 16. avgusta do nedelje, 20. avgusta 2006 na relaciji Poljčane-Ptuj.
Pot nas je vodila od železniške postaje v Poljčanah v hrib proti Boču, kjer so nas zajeli Karantanci – naši voditelji. Udeleženci smo jih prepričali, da smo njihovo ljudstvo in temu je sledil sprejem v njihovo sredino s ˝prijetno okusnim˝ Kelihom upanja. Sledila je lekcija številka ena: Pri skavtih mobitela ni!, s katero so nas dodobra prestrašili. Začela se je hoja po ozkih poteh strmo v hrib in vsi smo se spraševali, le kam nas peljejo? Ne boste verjeli: po nekajurnem grizenju kolen smo prispeli na Boč, odkoder je segal razgled daleč naokoli.
V naslednjih dneh smo kot volčiči in volkuljice iskali in reševali Mavglija, se kot izvidniki in izvidnice preizkusili v splavarjenju po ˝zelo dobro plovni˝ reki Dravinji ter se kot popotniki in popotnice na služenju borili s koprivami in akacijo.
Preizkusili smo vzdržljivost naših pohodnih čevljev, okusili težo nahrbtnikov, se greli ob tabornem ognju, šteli utrinke in naše želodčke napolnili s hrenovkami in twistom. Sicer pa je vsa hrana dobro v rit padala po zaslugi vedno pripravljenih in strokovno usposobljenih tehničnih Mateje in Petra.
Zbrali smo pogum, prišli in nasrkali, hkrati pa vsrkali veliko novega znanja in skavtskega duha. Za vse to gre zahvala našim svetovnim voditeljem Tadeju, Sandri, Sibili in Darku!!!
In še povabilo vsem, ki se sprašujejo ali bi šel/šla na taborno šolo? Seveda!!! Zberi pogum, pridi in nasrkaj!!!
zastave (Avtor: )
Pot nas je vodila od železniške postaje v Poljčanah v hrib proti Boču, kjer so nas zajeli Karantanci – naši voditelji. Udeleženci smo jih prepričali, da smo njihovo ljudstvo in temu je sledil sprejem v njihovo sredino s ˝prijetno okusnim˝ Kelihom upanja. Sledila je lekcija številka ena: Pri skavtih mobitela ni!, s katero so nas dodobra prestrašili. Začela se je hoja po ozkih poteh strmo v hrib in vsi smo se spraševali, le kam nas peljejo? Ne boste verjeli: po nekajurnem grizenju kolen smo prispeli na Boč, odkoder je segal razgled daleč naokoli.
V naslednjih dneh smo kot volčiči in volkuljice iskali in reševali Mavglija, se kot izvidniki in izvidnice preizkusili v splavarjenju po ˝zelo dobro plovni˝ reki Dravinji ter se kot popotniki in popotnice na služenju borili s koprivami in akacijo.
Preizkusili smo vzdržljivost naših pohodnih čevljev, okusili težo nahrbtnikov, se greli ob tabornem ognju, šteli utrinke in naše želodčke napolnili s hrenovkami in twistom. Sicer pa je vsa hrana dobro v rit padala po zaslugi vedno pripravljenih in strokovno usposobljenih tehničnih Mateje in Petra.
Zbrali smo pogum, prišli in nasrkali, hkrati pa vsrkali veliko novega znanja in skavtskega duha. Za vse to gre zahvala našim svetovnim voditeljem Tadeju, Sandri, Sibili in Darku!!!
In še povabilo vsem, ki se sprašujejo ali bi šel/šla na taborno šolo? Seveda!!! Zberi pogum, pridi in nasrkaj!!!
