Protosvod TŠ Pripravnik 3 osvojil Lepenatko
Kateri kraj je enako oddaljen od Ajdovščine, Brezovice, Grosupljega, Velenja in Maribora?
Naša protoodgovorna voditelja, sta izračunala, da je to Gornji grad. Hitro sta poslala vabilo na preverbo TŠ pripravnik 3 »Protoskavt« ostalim članom protosvoda.
skupna drugič (Avtor: Janez Hozjan)
Tako smo na zadnji oktobrski dan v Gornji grad prispeli eni z leve, drugi z desne. Ker je bil ravno čas kosila, smo našo preverbo začeli z dobrotami v tamkajšnji restavraciji, ob katerih smo se spomnili tudi na vse dobrote naše taborne šole. Sonce sedaj že zgodaj zahaja, nas pa je čakal še glavni podvig, zato smo se hitro odpravili na pot po ovinkih in strminah vse do 900 metrov nad morjem in parkirali avte pred zadnjo hišo na pobočju.
Gospodar hiše nas je začuden ogovoril: »A sedaj na noč greste v hribe?« Ja, skavti včasih res počnemo nenavadne stvari, s katerimi vzbudimo začudenje.
Kakorkoli, s čelkami v nahrbtnikih smo se podali na strmo pot, ki nas je vodila mimo rdeče mušnice, lepe planinske kočice, plahtic in rmanov, ribnika s pupki in paglavci vse do napajalnega korita. Tam smo se okrepčali s pijačo in sadjem ter izvedli tudi prvi del preverbe. Sledil je še zaključni vzpon do 1426 metrov visokega vrha - Lepenatke.
In kot da nas ne bi priganjalo zahajajoče sonce, smo posvetili nekaj minut samo fotografiranju iz te in one smeri, da bi le uspeli ujeti kako dobro skupno fotografijo za spomin. Ko smo se že skoraj hoteli vrniti v dolino pa je padla ideja: »Gremo še do štemplja!«. Na poti smo na severni strani grebena zagledali z ledom obložene smrečice, ki so nas opozorile, da se zima hitro približuje. Ob štemplju smo potegnili črte še pod namene in cilje, se vpisali v knjigo gostov, nato pa se podali v dolino.
In tja smo prispeli, še preden se je toliko znočilo, da bi potrebovali čelke. Razšli smo se z zahvalo za uspešno taborno šolo in lep dan ter si zaželeli še novih skupnih skavtskih doživetij.
skupna drugič (Avtor: Janez Hozjan)
Gospodar hiše nas je začuden ogovoril: »A sedaj na noč greste v hribe?« Ja, skavti včasih res počnemo nenavadne stvari, s katerimi vzbudimo začudenje.
Kakorkoli, s čelkami v nahrbtnikih smo se podali na strmo pot, ki nas je vodila mimo rdeče mušnice, lepe planinske kočice, plahtic in rmanov, ribnika s pupki in paglavci vse do napajalnega korita. Tam smo se okrepčali s pijačo in sadjem ter izvedli tudi prvi del preverbe. Sledil je še zaključni vzpon do 1426 metrov visokega vrha - Lepenatke.
In kot da nas ne bi priganjalo zahajajoče sonce, smo posvetili nekaj minut samo fotografiranju iz te in one smeri, da bi le uspeli ujeti kako dobro skupno fotografijo za spomin. Ko smo se že skoraj hoteli vrniti v dolino pa je padla ideja: »Gremo še do štemplja!«. Na poti smo na severni strani grebena zagledali z ledom obložene smrečice, ki so nas opozorile, da se zima hitro približuje. Ob štemplju smo potegnili črte še pod namene in cilje, se vpisali v knjigo gostov, nato pa se podali v dolino.
In tja smo prispeli, še preden se je toliko znočilo, da bi potrebovali čelke. Razšli smo se z zahvalo za uspešno taborno šolo in lep dan ter si zaželeli še novih skupnih skavtskih doživetij.
+8
