Protoskavt- TŠ Pripravnik 3
»Pridi, primi se vetra in objemi ga in zapleši z njim...«. Tako je odmevala oddaljena pesem naših voditeljev in nas vabila. Naj grem na taborno šolo? Se želim prijeti vetra , ga objeti in zaplesati v korakih voditelja? Želim postati protoskavt?
»Pridi, primi se vetra in objemi ga in zapleši z njim...«. Tako je odmevala oddaljena pesem naših voditeljev in nas vabila. Naj grem na taborno šolo? Se želim prijeti vetra , ga objeti in zaplesati v korakih voditelja? Želim postati protoskavt? (Avtor: Doroteja Černelič, Brežice 1)
26 navdušenih in vedoželjnih skavtov je na te misli odgovorilo pritrdilno. In tako se je naša skupna pot začela v nedeljo, 20.9.2009 ob 18.uri v Hrastovljah. Tam nas je pričakal sam Frančišek Asiški, nam podelil vstopnice za žur ter nas odpeljal do cerkvice v Hrastovljah, ki je znana po mrtvaškem plesu. Toda mi smo bili povabljeni na ples živih, na "Fešto za vse". Po spoznavanju, večerji, razdelitvi v proto skupine in zabavnem večeru je sledilo spanje pod milim nebom.
Zjutraj pa nas je po sveti maši, med katero smo se razdelili v posebne orto skupine, čakala pot. Stopali smo polni navdušenja in z zavzetim korakom kot Frančišek, ko se je odpravljal v boj. Na poti proti Marezigam smo se soočili s prvimi temami taborne šole. Eno izmed njih je popestril Gregor Perič, poverjenik za mednarodne odnose, in tako smo lahko iz prve roke izvedeli podrobnosti o delovanju in projektih te veje svetovne skavtske organizacije.
Naslednji dan smo se med potjo trudili, da bi za sabo pustili svet lepši, o čemer so pričale polne vreče smeti, ki smo jih sproti pobirali. Tako smo lažje občudovali lepote stvarstva, še posebej morje, ki smo ga od daleč opazovali skoraj vse dni.
Naše naslednje počivališče je bilo v Gažonu. Spalnico smo si uredili kar na nogometnem igrišču, ki smo ga v okviru jutranje telovadbe tudi preizkusili.
Tistega dne se je Frančišek neuspešno trudil, da bi popravil cerkev, uspešnejši pa so bili vaščani, ki so pred nekaj leti obnovili cerkev svetega Jakoba. Tu smo ta dan spoznavali skavtsko metodo in jo tudi uporabili v veliki igri, kjer smo se seznanili s poznavanjem skavtskih veščin ter si obenem s sodelovanjem skuhali kosilo in sestavljali podobo BiPi-ja. Po temah,sveti maši, veselem večeru in pogovoru po ortoskupinah smo se odpravili spat nevedoč, da so nas voditelji zapustili. Pustili so nam nekaj hrane za zajtrk, pismo z navodili ter zemljevid. Kot bodoči skavtski voditelji smo korajžno stopili na pot proti Kopru. Tam smo se ob 12.00 ponovno srečali z voditelji in se povezali v molitvi Angel Gospodov. Tako smo začeli popravljati Cerkev, tudi s pomočjo nekaj mimoidočih, ki so se nam pridružili pri molitvi. Nato smo se odpravili najbolj zanimivi temi naproti – kopanju. S svojim razposajenim in veselim izvajanjem bansov v morju, pa smo pritegnili marsikateri radoveden pogled iz obale. Sveži in spočiti smo se podali še na zadnji del naše poti, proti franšiškanskem študentskem domu. Tu smo se lotili še zadnjih tem našega pripravnika.
Zaključek taborne šole smo začeli s potovanjem skozi protostroj v petek, 25.9.2009, kjer smo se sezuli, umili, sprostili, nahranili, prejeli napotnik ter postali protoskavti, po katerih se bodo nekoč zgledovali naši varovanci v skavtskih vrstah. Da bi bilo naše nadaljno usposabljanje in delo uspešno, smo taborno šolo zaključili s sveto mašo v cerkvi svete Ane, kjer smo prejeli Božji blagoslov ter Frančiškov sporočilo, naj ne pozabimo na prvega protoskavta, ki nas je spremljal skozi taborno šolo. Cerkev smo zapustili z nepopisnimi občutki in se z nasmehom v očeh prijeli vetra ter z njim zaplesali kot protopripravniki.
»Pridi, primi se vetra in objemi ga in zapleši z njim...«. Tako je odmevala oddaljena pesem naših voditeljev in nas vabila. Naj grem na taborno šolo? Se želim prijeti vetra , ga objeti in zaplesati v korakih voditelja? Želim postati protoskavt? (Avtor: Doroteja Černelič, Brežice 1)
Zjutraj pa nas je po sveti maši, med katero smo se razdelili v posebne orto skupine, čakala pot. Stopali smo polni navdušenja in z zavzetim korakom kot Frančišek, ko se je odpravljal v boj. Na poti proti Marezigam smo se soočili s prvimi temami taborne šole. Eno izmed njih je popestril Gregor Perič, poverjenik za mednarodne odnose, in tako smo lahko iz prve roke izvedeli podrobnosti o delovanju in projektih te veje svetovne skavtske organizacije.
Naslednji dan smo se med potjo trudili, da bi za sabo pustili svet lepši, o čemer so pričale polne vreče smeti, ki smo jih sproti pobirali. Tako smo lažje občudovali lepote stvarstva, še posebej morje, ki smo ga od daleč opazovali skoraj vse dni.
Naše naslednje počivališče je bilo v Gažonu. Spalnico smo si uredili kar na nogometnem igrišču, ki smo ga v okviru jutranje telovadbe tudi preizkusili.
Tistega dne se je Frančišek neuspešno trudil, da bi popravil cerkev, uspešnejši pa so bili vaščani, ki so pred nekaj leti obnovili cerkev svetega Jakoba. Tu smo ta dan spoznavali skavtsko metodo in jo tudi uporabili v veliki igri, kjer smo se seznanili s poznavanjem skavtskih veščin ter si obenem s sodelovanjem skuhali kosilo in sestavljali podobo BiPi-ja. Po temah,sveti maši, veselem večeru in pogovoru po ortoskupinah smo se odpravili spat nevedoč, da so nas voditelji zapustili. Pustili so nam nekaj hrane za zajtrk, pismo z navodili ter zemljevid. Kot bodoči skavtski voditelji smo korajžno stopili na pot proti Kopru. Tam smo se ob 12.00 ponovno srečali z voditelji in se povezali v molitvi Angel Gospodov. Tako smo začeli popravljati Cerkev, tudi s pomočjo nekaj mimoidočih, ki so se nam pridružili pri molitvi. Nato smo se odpravili najbolj zanimivi temi naproti – kopanju. S svojim razposajenim in veselim izvajanjem bansov v morju, pa smo pritegnili marsikateri radoveden pogled iz obale. Sveži in spočiti smo se podali še na zadnji del naše poti, proti franšiškanskem študentskem domu. Tu smo se lotili še zadnjih tem našega pripravnika.
Zaključek taborne šole smo začeli s potovanjem skozi protostroj v petek, 25.9.2009, kjer smo se sezuli, umili, sprostili, nahranili, prejeli napotnik ter postali protoskavti, po katerih se bodo nekoč zgledovali naši varovanci v skavtskih vrstah. Da bi bilo naše nadaljno usposabljanje in delo uspešno, smo taborno šolo zaključili s sveto mašo v cerkvi svete Ane, kjer smo prejeli Božji blagoslov ter Frančiškov sporočilo, naj ne pozabimo na prvega protoskavta, ki nas je spremljal skozi taborno šolo. Cerkev smo zapustili z nepopisnimi občutki in se z nasmehom v očeh prijeli vetra ter z njim zaplesali kot protopripravniki.
+29
