Kruljenje uspelo!!!
Bila je sobota, 25. 11. 2006, in ura na cerkvenem zvoniku je odbila dve. V Kulturnem domu v Poljanah so se začele zadnje priprave na prvo srečanje skavtskih gledaliških skupin z naslovom Kruljenje.
Kar se je dogajalo tam. (Avtor: Miha Lavtar)
Ob postavljanju vrvi za sušenje perila je Marko začel s srečanjem ter napovedal skupno aktivnost: igranje odlomkov iz prilik. Tako smo se v igranju preizkusili tudi člani tehnične ekipe ter gledalci.
Po končani uvodni molitvi se je začela igra Martin Krpan v izvedbi Poljanskih skavtov.
Cesar je vprašal Martina: »Ako so brusi pokaj so pa v vrečah?« Martin pa je spretno spustil svojo kobilico na tla in zgodba se je nadaljevala na Dunaju. Tu je Martin obglavil Brdavsa, saj si je poprej naredil boljše orožje »A dejte, dejte, zdej ga pa že ta drugič biksate!« kot so ga imeli na dvoru. Grajska lipa pa je postala kij, kar je šlo še posebej v nos cesarici. Na koncu poskuša grajski pisar prepričati, da bi Krpan nasledil pokojnega dvornega norčka »Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno!« Vse pa se srečno konča, ko Martin pride domov in si zakuri peč.
Druga igra v izvedbi Koroških skavtov pa se je začela takole. Stari mlinar je ležal na smrtni postelji, zato je poklical k sebi svoja sinova. Prvemu je izročil mlin, drugemu pa – mačka. In ta maček je postal… Ne ni postal obuti maček, pač pa se je na svojo veliko žalost preselil v klet, kjer se mu je pridružil potepuški maček. Zaradi močnega prepiha (fen) se je črni muc prehladil. Potepuški maček pa je odšel v lekarno po zdravila, po katerih se mu je penilo v ustih (pena)… Tako sta mačka postala prijatelja in črni maček se je pogodil z mlinarjevim sinom za gojzarje, katere je podaril potepuškemu mačku, ki je prehodil ves svet…
Po končanih igrah smo se namestili pred obloženo mizo, nato pa nadaljevali z igricami, monodramo Sen kresne noči ter poplesavanju v ritmu harmonike. Ob slovesu smo si dejali, da se ponovno snidemo čez leto dni, ko se bo ponovno zaslišalo Kruljenje.
Kar se je dogajalo tam. (Avtor: Miha Lavtar)
Po končani uvodni molitvi se je začela igra Martin Krpan v izvedbi Poljanskih skavtov.
Cesar je vprašal Martina: »Ako so brusi pokaj so pa v vrečah?« Martin pa je spretno spustil svojo kobilico na tla in zgodba se je nadaljevala na Dunaju. Tu je Martin obglavil Brdavsa, saj si je poprej naredil boljše orožje »A dejte, dejte, zdej ga pa že ta drugič biksate!« kot so ga imeli na dvoru. Grajska lipa pa je postala kij, kar je šlo še posebej v nos cesarici. Na koncu poskuša grajski pisar prepričati, da bi Krpan nasledil pokojnega dvornega norčka »Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno!« Vse pa se srečno konča, ko Martin pride domov in si zakuri peč.
Druga igra v izvedbi Koroških skavtov pa se je začela takole. Stari mlinar je ležal na smrtni postelji, zato je poklical k sebi svoja sinova. Prvemu je izročil mlin, drugemu pa – mačka. In ta maček je postal… Ne ni postal obuti maček, pač pa se je na svojo veliko žalost preselil v klet, kjer se mu je pridružil potepuški maček. Zaradi močnega prepiha (fen) se je črni muc prehladil. Potepuški maček pa je odšel v lekarno po zdravila, po katerih se mu je penilo v ustih (pena)… Tako sta mačka postala prijatelja in črni maček se je pogodil z mlinarjevim sinom za gojzarje, katere je podaril potepuškemu mačku, ki je prehodil ves svet…
Po končanih igrah smo se namestili pred obloženo mizo, nato pa nadaljevali z igricami, monodramo Sen kresne noči ter poplesavanju v ritmu harmonike. Ob slovesu smo si dejali, da se ponovno snidemo čez leto dni, ko se bo ponovno zaslišalo Kruljenje.
+4
