IV IZZIV 2014 je za nami!
IV IZZIV 2014 (Avtor: Rok Rakun)
Tudi letos so se izvidniki in vodnice pustili izzvati, tokrat z geslom »DOBER TEK« in na malo drugačen način. V ospredju niso bili pogum ali tipične skavtske spretnosti, ampak predvsem pripravljenost storiti nekaj dobrega zase in za druge. Projekt IV IZZIV 2014 se je začel že januarja s prvim mesečnim izzivom, ki so mu sledili še trije. V prvih dveh mesečnih izzivih so izvidniki in vodnice vzeli »Dober tek« dobesedno, ko so jedli jabolka in telovadili ter s tem skrbeli za svoje zdravo telo. Naslednja dva mesečna izziva pa sta postavila v ospredje sočloveka in skupnost. »Dober tek« so si želeli, ko so hiteli razveseljevat osamljene starejše v svoji okolici in ko so kot vod (skupnost) stopali proti cerkvi, v kateri so se pred Gospodom povezali v molitvi za določen namen.
V teh štirih mesecih so vsi izzvani skupaj pojedli več kot 11 tisoč jabolk, potelovadili več kot 10.000 krat, obiskali preko 300 starejših oseb in se skoraj 50-krat zbrali pri sveti maši ter molili za dober namen. (Več o posameznih izzivih najdeš na spletni strani veje IV).
Že te številke (ki še zdaleč ne povedo vsega) so dovolj, da lahko rečemo, da je IV IZZIV 2014 uspel. Za piko na i smo v Ljubljani na zaključnem izzivu zbrali vode, ki so opravili vse štiri mesečne izzive, ter jim tako dali priznanje za njihov trud in spodbudo za naprej. Takole ga je opisala domžalska vodnica:
»Le dobra tretjina vseh prijavljenih je opravila vse izzive in ti pridni, nabildani ter z dobrimi deli obteženi ljudje smo se v soboto, 3. 5., zbrali na treh različnih lokacijah naše prestolnice. Od tam smo se nato odpravili zanimivim točkam naproti, kjer nas je čakalo še več (tokrat bolj zabavnih) izzivov. Delali smo pravzaprav vse - od tega, da smo peli pesmi naključnim mimoidočim (in morda še kaj zaslužili), delali sklece, med tem ko so nas snemali in fotografirali navdušeni turisti iz daljnega vzhoda, šteli ključavnice na mostu, odigrali prizor iz svetega pisma, igrali odbojko (in porazili samovšečneže), delali namaz iz zelišč, do tega, da smo z naključnim izbrancem iz množice ljudi, ki vsak dan hitijo na tržnico, tekali po tromostovju in delali še več sklec. Po štiriurnem sprehajanju po Ljubljani in obiskovanju čim več točk smo se zbrali pri cerkvi svetega Jožefa. Tam so nas čakali makaroni. Bili so dobri. Po kosilu, klepetu in prepevanju nemogočih pesmic smo se vsi prisotni odpravili na Ljubljanski grad. Na poti do vrha je vsak vod moral najti voditelja, od katerega je dobil list z besedo, ki nam na začetku ni pomenila nič, a ko smo se prebili do vrha vzpetine, je vsaka beseda našla svoje mesto v odstavku (2 Tim; 4; 5-7). Po molitvi in razdrtem krogu je vsak vod dobil še potrdilo o uspešno opravljenih izzivih. Za konec smo naredili skupinsko sliko (in nato še več slik), podali svoje izjave o dogajanju na to oblačno soboto in že se je travnik popolnoma spraznil.
Ta iv izziv se mi je res zdel enkraten in z vzdržljivo mačko sva se res neizmerno zabavali.«
IV izziv se je torej začel pri sebi, nadaljeval pri sočloveku in skupnosti ter zaključil z lepšim dnem. Dober boj smo izbojevali, tek dokončali, vero ohranili.
Pa dober tek!
