SkavtNET

Motor našega Združenja je skavtski duh, tisto nekaj, kar dela našo norost še bolj noro, naše dogodivščine še bolj napete, tisto, kar dela naše odnose še bolj pristne, kar poudarja našo pozitivno drugačnost. Ne znamo ga opisati, a to je tisto, kar nas žene dalje in po vprašanju kaj in kako privede do spraševanja po čemu. Čemu skavtstvo? O tem smo se spraševali udeleženci TŠ Združenja (Brinjeva Gora, januar 2009). Čemu skavtstvo? Kaj nas omogoča, kaj nas ohranja? Kako naprej, kje vidimo naše Združenje čez 10, 20, 50 let? (Ne samo s Pušijem na bankovcu za 500 evrov.) Ker nič velikega ne zraste naenkrat (Epiktet), smo se poglobili v zgodovino ZSKSS, se spraševali kako so nas osebno skavti oblikovali, kakšen je vložek Združenja v nas. Ustavili smo se ob besedi katoliški, prebrali listino katoliškega skavtstva in poslušali besede Branka Cestnika o odnosu med Cerkvijo in družbo. Vikend kasneje (taborna šola poteka v dveh zaporednih vikendih) smo razdeljeni v dva modula spoznavali osnove uspešnega vodenja tropa ali stega. Poznate rek per aspera ad astra?-če drži, to bo rezultat našega dela, zagotovo pa je bilo včasih težko sedeti, misliti in biti zbran. A dobra družba, odlična kuhinja in pravo vodstvo je poskrbelo, da sta ta dva vikenda hitro minila, da smo odhajali domov zadovoljni in nasmejani.

Ostajamo priklenjeni v verige, ki nas (kot svetega Pavla) omejujejo, a hkrati omogočajo, ki nas vodijo dalje, a ne pustijo, da bi zaspali v samohvali nad narejenim. Verige, ki poskrbijo, da se zavedamo, da smo samo služabniki, da smo s tem, kar delamo v službi naših otrok, naših volčičev, izvidnikov in popotnikov. Priklenjeni v te verige, se zahvaljujemo voditeljem za čas in trud, za še en vložek Združenja v nas in priklenjeni v te verige z veseljem ugotavljamo, da je naše (skavtsko) življenje bogatejše za nova spoznanja, nova razmišljanja in predvsem, da nam je na pot pripeljalo nove prijatelje.