Doživeti svetovno skavtstvo je nekaj neprecenljivega!
Občutka, kaj je ves svet, ne razumeš, dokler ne doživiš vsaj ene otvoritvene slovesnosti. Takrat pozabiš celo na princa Williama, ki sedi v častni loži deset metrov stran, saj se zaveš, da si sredi nepregledne množice mladih, ki jih preveva enak občutek veselja, da so tukaj.
Ja, odločitev je padla! Gremo na 21. svetovno skavtsko srečanje v zibelko skavtstva – Anglijo. Devet skavtov se nas je skupaj s taborniki odpravilo na neponovljivo dogodivščino našega življenja. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je bilo na jamboreeju zastopanih prav vseh 158 držav sveta, kjer deluje skavtsko gibanje.
Med 40.000 ljudmi bi se prav lahko izgubili, vendar smo tako ponosno zastopali barve našega kroja, da še zdaleč ni izgledalo, da nas je malo.
Štirje so jamboree doživeli kot udeleženci, tesno povezani v skupine po 8 oseb in s celotno slovensko odpravo v enem od 16 podtaborov. Vsak dan je bil napolnjen z aktivnostmi. Veliko jih je bilo tipično skavtskih (kako narediti žlico iz enega kosa lesa, zakuriti ogenj brez vžigalic, narediti gugalnico samo iz vrvi, …). Nekatere so bile namenjene pridobivanju širšega pogleda na vprašanja svetovnih razsežnosti (npr. kako deluje pravična trgovina, vključevanje mladih v politiko, …), druge v dobro lokalne skupnosti (barvanje šole, urejanje okolja, ...), veliko pa jih je bilo namenjenih zabavi in druženju (družabne in športne igre, potapljanje, razni izleti). Večeri so bili namenjeni spoznavanju drugih držav in njihovih kultur. Slovenci smo se na tem področju zelo izkazali, saj smo pripravili duhovito predstavitev značilnosti in zgodovine naše male države, ki je zdaj prav gotovo bolj prepoznavna.
Medtem ko so se udeleženci zabavali, se niso zavedali, da je za njihovo dobro počutje in zadovoljstvo potrebnih 10.000 prostovoljcev – članov mednarodnega osebja – od katerih nas je bilo 5 v oranžnih krojih. Na jamboree smo prišli 3 dni pred začetkom in se podrobno seznanili z našimi zadolžitvami. Vsak je dobil čisto pravo službo, ki smo jo opravljali z veseljem in odgovornostjo. Skrbeli smo za informiranost udeležencev in dnevnih obiskovalcev in za dobro vzdušje v slovenskih delavnicah. Po 8-urnem delavniku smo se lahko tudi mi udeležili programa, ki je bil pripravljen posebej za nas. Hodili smo na izlete v okoliška mesta, tekmovali v športnih igrah, prepevali na karaokah, se naučili kakšnega plesa ali pa preprosto uživali z novimi prijatelji s celega sveta.
Občutka, kaj je ves svet, ne razumeš, dokler ne doživiš vsaj ene otvoritvene slovesnosti. Takrat pozabiš celo na princa Williama, ki sedi v častni loži deset metrov stran, saj se zaveš, da si sredi nepregledne množice mladih, ki jih preveva enak občutek veselja, da so tukaj, kot tebe. Ta čustva, ki so vzplamenela takrat, so izbruhnila v še večji ogenj navdušenja 1. avgusta, na praznovanju 100-letnice skavtstva, ki je gorel do konca, ko ga tudi solze slovesa niso mogle pogasiti. V zadnjih urah objemov in poslavljanja smo si zato obljubili, da se na Švedskem 2011 spet srečamo.
In ti, si upaš z nami?
Med 40.000 ljudmi bi se prav lahko izgubili, vendar smo tako ponosno zastopali barve našega kroja, da še zdaleč ni izgledalo, da nas je malo.
Štirje so jamboree doživeli kot udeleženci, tesno povezani v skupine po 8 oseb in s celotno slovensko odpravo v enem od 16 podtaborov. Vsak dan je bil napolnjen z aktivnostmi. Veliko jih je bilo tipično skavtskih (kako narediti žlico iz enega kosa lesa, zakuriti ogenj brez vžigalic, narediti gugalnico samo iz vrvi, …). Nekatere so bile namenjene pridobivanju širšega pogleda na vprašanja svetovnih razsežnosti (npr. kako deluje pravična trgovina, vključevanje mladih v politiko, …), druge v dobro lokalne skupnosti (barvanje šole, urejanje okolja, ...), veliko pa jih je bilo namenjenih zabavi in druženju (družabne in športne igre, potapljanje, razni izleti). Večeri so bili namenjeni spoznavanju drugih držav in njihovih kultur. Slovenci smo se na tem področju zelo izkazali, saj smo pripravili duhovito predstavitev značilnosti in zgodovine naše male države, ki je zdaj prav gotovo bolj prepoznavna.
Medtem ko so se udeleženci zabavali, se niso zavedali, da je za njihovo dobro počutje in zadovoljstvo potrebnih 10.000 prostovoljcev – članov mednarodnega osebja – od katerih nas je bilo 5 v oranžnih krojih. Na jamboree smo prišli 3 dni pred začetkom in se podrobno seznanili z našimi zadolžitvami. Vsak je dobil čisto pravo službo, ki smo jo opravljali z veseljem in odgovornostjo. Skrbeli smo za informiranost udeležencev in dnevnih obiskovalcev in za dobro vzdušje v slovenskih delavnicah. Po 8-urnem delavniku smo se lahko tudi mi udeležili programa, ki je bil pripravljen posebej za nas. Hodili smo na izlete v okoliška mesta, tekmovali v športnih igrah, prepevali na karaokah, se naučili kakšnega plesa ali pa preprosto uživali z novimi prijatelji s celega sveta.
Občutka, kaj je ves svet, ne razumeš, dokler ne doživiš vsaj ene otvoritvene slovesnosti. Takrat pozabiš celo na princa Williama, ki sedi v častni loži deset metrov stran, saj se zaveš, da si sredi nepregledne množice mladih, ki jih preveva enak občutek veselja, da so tukaj, kot tebe. Ta čustva, ki so vzplamenela takrat, so izbruhnila v še večji ogenj navdušenja 1. avgusta, na praznovanju 100-letnice skavtstva, ki je gorel do konca, ko ga tudi solze slovesa niso mogle pogasiti. V zadnjih urah objemov in poslavljanja smo si zato obljubili, da se na Švedskem 2011 spet srečamo.
In ti, si upaš z nami?
