Prostovoljna odprava v Kenijo
(Avtor: )
Amani Kibera, kar v prevodu pomeni mir v Kiberi, je prostovoljska organizacija, ki že od leta 2007 deluje v Nairobiju, natančneje v predelu Kibera, ki je drugi največji slum na svetu in šteje nekaj več kot milijon prebivalcev. Organizacija se osredotoča na pomoč mladim ljudem, tako da jim preko različnih programov pomaga pri lažjem vključevanju v družbo, sodeluje pri opolnomočenju deklet, s treningi in preko športa poskuša dvigniti ozaveščenost o zdravju mladih, ter z raznovrstnimi kulturnimi in izobraževalnimi projekti skrbi za dvig izobraženosti mladih v slumu.
V organizacijo Amani Kibera je vključeno tudi veliko skavtov in tukaj se je naše sodelovanje pravzaprav začelo. Cilj odprave je bil med drugim okrepiti sodelovanje in delitev izkušenj med slovenskimi in kenijskimi skavti, kar smo v treh tednih, ki smo jih preživeli skupaj, uresničevali na različne načine.
Ob začetku prostovoljnega dela smo se udeležili nogometnega turnirja, ki ga je organizirala Amani Kibera in je za tamkajšnje otroke ter mlade izredno pomemben dogodek. S pomočjo kenijskih skavtov smo se nato po parih razporedili na šole v slumu in v prvem tednu izvajali pouk v različnih oddelkih šol. Izkušnja učenja v šolah nas je zelo obogatila. Tako mi kot tudi kenijski otroci smo izvedeli veliko o kulturah, iz katerih prihajamo. Videli smo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo, hkrati pa spoznali, da smo si na precej področjih zelo podobni. Tako razlike kot skupne točke so nam omogočile, da smo preko pogovora, petja, plesa in druženja gradili pravo skupnost.
V drugem tednu se je v centru Amani Kibera začel izvajati tečaj prve pomoči za skavte, vključene v organizacijo. Tečaj je potekal tako, da je najprej nekaj teoretične podlage podala fizioterapevtka iz Nairobija, v nadaljevanju pa so slovenski skavti na praktičen način prikazali uporabnost postopkov prve pomoči. Kenijski skavti so dejali, da so se na tečaju veliko naučili, saj prej niso bili v tolikšni meri soočeni s prvo pomočjo in pomembnostjo tega znanja v vsakdanjem življenju. Tečaj prve pomoči je bil le ena od stvari, ki smo jo izvajali v drugem tednu našega bivanja – nekateri člani odprave so v tem času pomagali tudi na drugih področjih v Kiberi, nekateri v bolnišnicah, specialnih šolah, nekateri pa so se vrnili na šole, kjer so že izvajali pouk.
Tretji teden bivanja v Kiberi je bil namenjen povezovanju skavtov iz Kibere in Slovenije ter delitvi in ozaveščanju izkušenj. Ugotovili smo, da sta si skavtski organizaciji v veliki meri podobni. Obe organizaciji pripisujeta velik pomen skavtskemu ustanovitelju Baden-Powell-u in koreninam skavtstva, kar je izrazito opaziti v pogovorih s kenijskimi skavti pa tudi v vseh skavtskih institucijah, ki smo jih obiskali. Podobni smo si tudi po metodah dela. Kenijski skavti zemeljski skavti (ground scouts) so s slovensko organizacijo podobni tudi po metodi, po kateri delujejo, predvsem v veji popotnikov in popotnic je metoda dela in program precej podoben kot v slovenski skavtski organizaciji.
Zaradi drugačnega kulturnega ozadja, sistema vrednot in drugih dejavnikov obstajajo tudi številne razlike, ki smo jih imeli možnost prepoznati med našim bivanjem in se iz njih veliko naučili. Poleg organiziranosti je velika razlika v tem, da Organizaciji sta si različni v tem, da so kenijski skavti znotraj organizacije razdeljeni na tri skupine in sicer poznajo water scouts (vodne skavte), katerih aktivnosti potekajo večinoma na morju. Druga skupina znotraj organizacije so ground scouts (zemeljski skavti), ki imajo dejavnosti najbolj podobne dejavnostim slovenske skavtske organizacije, predvsem dejavnostim veje izvidnikov in vodnic. V skupini imenovani air scouts (zračni skavti) pa so vključeni večinoma starejši skavti, stari tudi do 40 let in njihove aktivnosti potekajo po zraku, z letali in drugimi zračnimi plovili. Druga razlika, ki je bila dobra priložnost za učenje pa je bila v tem, da se kenijski skavti zelo aktivno in na različnih področjih povezujejo s skavti centralne Afrike in imajo zato organiziran center, preko katerega sodelujejo s sosednjimi državami, organizirajo srečanja, prirejajo konference... Poučno je bilo videti povezanost med skavti centralne Afrike in povezanost med skavti sosednjih držav, ki pri nas tako razvita. Zadnji dan našega bivanja v Keniji smo zaključili s poslovilnim zaključkom in piknikom, na katerem smo kenijskim skavtom pripravili palačinke, ki so bile precej podobne njihovi priljubljeni jedi imenovani čapati ter na ta način s simbolnim in resničnim povezovanjem zaključili prostovoljno delo v Keniji. Na zaključku smo preko podelitve izkušenj ugotovili, da smo z našim prostovoljnim delom v Keniji osebnostno rastli in v naše delo vsakodnevno vnašali prav vse skavtske vrednote od povezanosti s svetom, pobudništva in ustvarjalnosti pri našem prostovoljnem delu, čuta do domovine, ki smo jo predstavljali v Keniji, pa tudi do optimizma in veselja do življenja ter čuta za drugega, ki smo se ga lahko učili od naših kenijskih skavtskih bratov in sester.
Ko smo se ob koncu odprave poslavljali od družine Bena Ooka, ki nas je gostila, nas je prevzelo zavedanje, da smo kljub temu, da smo kot prostovoljci podarili veliko svojega časa, s to izkušnjo kot skavti in posamezniki mnogo več pridobili. Tako smo bili za izkušnjo globalnega učenja ter začetek mednarodnega prijateljstva iz srca hvaležni in verjamemo, da se bo dobra praksa sodelovanja ohranila še vrsto let.
