Žmohtne Žabe na srečanju z drevesi
V soboto 24. prosinca 2009 se je 15 pripadnikov stega Žmohtnih žab iz Domžal zbralo na gozdni učni poti Šumberk pri Domžalah. V oblačnem in vlažnem jutru, ko se človek sicer rad udobno preteguje doma na toplem, smo skavtinje in skavti hrabro zakoračili na srečanje z gozdnimi drevesi, da bi jih pobližje spoznali.
Opazovanje dreves (Avtor: Lenart Girandon)
Spremljal jih je član bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov Domžale (z domačim imenom Veseli osli) Tone Lesnik, ki je sicer tudi gozdar. Lahko bi torej rekli, da je bilo to srečanje Žmohtnih žab, enega Veselega osla in gozdnih dreves.
Spoznavati in razlikovati gozdna drevesa je pozimi precej težje kot spomladi, ko so že olistana in cvetijo ali poleti. Treba si je pazljivo ogledati značilno krošnjo, skorjo, odpadlo listje, morda tudi popke na vejicah, iglice pri iglavcih in odkrivati razlike ter značilnosti. Potem morda postane celo zanimivo, kako ločiti hrast dob in graden, smreko od jelke, jelko od redečega bora, jesen od javorja, prepoznati divjo češnjo in beli gaber. Od kod ime beli gaber? Ker obstaja tudi črni. Na Šumberku smo našli samo belega in to celo takega, ki si ga lastjo škrati in mu je ime Škratovo drevo. Res je impozanten, kar vabi v pravljični svet gozda. In zakaj rdeči bor? Če pogledamo njegovo deblo proti vrhu krošnje, še posebno kadar ga obsije sonce, bomo razumeli. Seveda pa obstajata tudi črni bor in zeleni bor. Srečko Kosovel je opeval črnega. Sredi 19. stoletja so ga zasadili na Krasu in tako ponovno ozelenili kamnito Kraško pokrajino ter ublažili piš burje. Pred Božičem in Novim letom vse govori o novoletnih jelkah pa gre večinoma za smreko. Med njima je kar velika razlika, vendar je treba vešče pogledati, da razlikuješ mlada in stara drevesa.
Na koncu poti so se skavtinje in skavti tudi pomerili v poznavanju dreves s katerimi so se srečali tega dne. Tekma, ki zahteva znanje, hitrost in gibčnost, motivira in ogreje, da ti celo v vlažnem zimskem dnevu postane toplo. Sklenili smo, da bomo drevesa in gozd skupaj spoznavali še naprej, morda celo izdelali herbarij in se tako se vzgajali za 6. skavtski zakon: »Skavt spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo«.
Opazovanje dreves (Avtor: Lenart Girandon)
Spoznavati in razlikovati gozdna drevesa je pozimi precej težje kot spomladi, ko so že olistana in cvetijo ali poleti. Treba si je pazljivo ogledati značilno krošnjo, skorjo, odpadlo listje, morda tudi popke na vejicah, iglice pri iglavcih in odkrivati razlike ter značilnosti. Potem morda postane celo zanimivo, kako ločiti hrast dob in graden, smreko od jelke, jelko od redečega bora, jesen od javorja, prepoznati divjo češnjo in beli gaber. Od kod ime beli gaber? Ker obstaja tudi črni. Na Šumberku smo našli samo belega in to celo takega, ki si ga lastjo škrati in mu je ime Škratovo drevo. Res je impozanten, kar vabi v pravljični svet gozda. In zakaj rdeči bor? Če pogledamo njegovo deblo proti vrhu krošnje, še posebno kadar ga obsije sonce, bomo razumeli. Seveda pa obstajata tudi črni bor in zeleni bor. Srečko Kosovel je opeval črnega. Sredi 19. stoletja so ga zasadili na Krasu in tako ponovno ozelenili kamnito Kraško pokrajino ter ublažili piš burje. Pred Božičem in Novim letom vse govori o novoletnih jelkah pa gre večinoma za smreko. Med njima je kar velika razlika, vendar je treba vešče pogledati, da razlikuješ mlada in stara drevesa.
Na koncu poti so se skavtinje in skavti tudi pomerili v poznavanju dreves s katerimi so se srečali tega dne. Tekma, ki zahteva znanje, hitrost in gibčnost, motivira in ogreje, da ti celo v vlažnem zimskem dnevu postane toplo. Sklenili smo, da bomo drevesa in gozd skupaj spoznavali še naprej, morda celo izdelali herbarij in se tako se vzgajali za 6. skavtski zakon: »Skavt spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo«.
