V Benetkah smo zgradili nekaj novih mostov
Človek lahko gradi, žal pa lahko tudi podira. Skavti se trudimo biti graditelji.
Duhovnik je vez z Bogom (Avtor: prepovz)
Benetke so polne mostov, takih in drugačnih. Menda jih je okrog 400. Povezujejo beneške ulice in prečkajo 160 beneških kanalov. Dva ali tri od njih pokažejo skoraj vsi vodiči: tistega pokritega, ki se imenuje Rialto, tistega, ki se imenuje Most prsi in je znan po tem, da so na njem čakale Benečanke, ki so ponujale svoje usluge domačinom in tujim mornarjem in tistega polnega solz, ki se imenuje Most vzdihljajev in povezuje Doževo palačo z beneškimi ječami. Druge mostove ponavadi najdemo in prečkamo sami, ko raziskujemo Benetke proti vzhodu in zahodu, pa še proti severu in jugu.
In ne boste verjeli, nekaj mostov smo v teh zadnjih treh dneh zgradili v Benetkah tudi odrasli skavti! Skavti regije ALPE –ADRIA. Ne sicer dobesedno, saj je bilo premalo časa, zgradili smo nekaj mostov prijateljstva , povezali smo nekaj krajev in mest, povezali smo avtobus in ladjo in tisto najbolj pomembno: povezali smo se med seboj v veliko skavtsko družino stošestinosemdesetih odraslih skavtov iz štirih držav: Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Ta most bo ostal za vedno! Prav nič ga ne more porušiti!
Zakaj smo bili v Benetkah, veste seveda že vsi. Ne samo zaradi graditve mostov, ampak zaradi kuge. Ja, pravzaprav zaradi dveh kug, ki sta v 14. stoletju morili po Benetkah. In Benečani so se zaobljubili, da bodo zgradili cerkev, če bo kuga premagana. In premagali so kugo prvič in drugič in zgradili cerkev. Ne samo eno, ampak dve: enkrat v zahvalo Mariji od Zdravja in drugič v zahvalo Kristusu Rešitelju. Vsako leto znova se tretji teden v juliju spominjajo tega s procesijo, s slavnostno mašo in s čudovitim ognjemetom v soboto opolnoči.
Mestre, Benetke, Chioggia, Torcello, Burano, San Simeone Piccolo in San Simeone Grande, obala svete Elene in beneška laguna… V Mestrah smo pustili naše avtomobile in se prijavili, v Chioggio smo šli na tradicionalni ribiški praznik in ogled cerkve San Domenico, na otoku Torcello smo poslušali odlično predavanje o beneški zgodovini od monsignorja don Rosallina, na Buranu smo spet občudovali živopisane hiše, v župniji San Simeone Piccolo smo spali mi Slovenci, v cerkvi San Simeone Grande smo imeli v soboto popoldne eno lepo skavtsko mašo, na obali svete Elene smo spet dočakali sončni zahod in ognjemet in beneško laguno smo opazovali v poznih nočnih urah, ko smo se vračali v naš beneški dom.
In vmes smo gradili nov most prijateljstva z novimi prijatelji in utrjevali stare, že zgrajene mostove. Pojdite drugo leto z nami, da bomo skupaj zgradili še kakšen most!
Duhovnik je vez z Bogom (Avtor: prepovz)
Benetke so polne mostov, takih in drugačnih. Menda jih je okrog 400. Povezujejo beneške ulice in prečkajo 160 beneških kanalov. Dva ali tri od njih pokažejo skoraj vsi vodiči: tistega pokritega, ki se imenuje Rialto, tistega, ki se imenuje Most prsi in je znan po tem, da so na njem čakale Benečanke, ki so ponujale svoje usluge domačinom in tujim mornarjem in tistega polnega solz, ki se imenuje Most vzdihljajev in povezuje Doževo palačo z beneškimi ječami. Druge mostove ponavadi najdemo in prečkamo sami, ko raziskujemo Benetke proti vzhodu in zahodu, pa še proti severu in jugu.
In ne boste verjeli, nekaj mostov smo v teh zadnjih treh dneh zgradili v Benetkah tudi odrasli skavti! Skavti regije ALPE –ADRIA. Ne sicer dobesedno, saj je bilo premalo časa, zgradili smo nekaj mostov prijateljstva , povezali smo nekaj krajev in mest, povezali smo avtobus in ladjo in tisto najbolj pomembno: povezali smo se med seboj v veliko skavtsko družino stošestinosemdesetih odraslih skavtov iz štirih držav: Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Ta most bo ostal za vedno! Prav nič ga ne more porušiti!
Zakaj smo bili v Benetkah, veste seveda že vsi. Ne samo zaradi graditve mostov, ampak zaradi kuge. Ja, pravzaprav zaradi dveh kug, ki sta v 14. stoletju morili po Benetkah. In Benečani so se zaobljubili, da bodo zgradili cerkev, če bo kuga premagana. In premagali so kugo prvič in drugič in zgradili cerkev. Ne samo eno, ampak dve: enkrat v zahvalo Mariji od Zdravja in drugič v zahvalo Kristusu Rešitelju. Vsako leto znova se tretji teden v juliju spominjajo tega s procesijo, s slavnostno mašo in s čudovitim ognjemetom v soboto opolnoči.
Mestre, Benetke, Chioggia, Torcello, Burano, San Simeone Piccolo in San Simeone Grande, obala svete Elene in beneška laguna… V Mestrah smo pustili naše avtomobile in se prijavili, v Chioggio smo šli na tradicionalni ribiški praznik in ogled cerkve San Domenico, na otoku Torcello smo poslušali odlično predavanje o beneški zgodovini od monsignorja don Rosallina, na Buranu smo spet občudovali živopisane hiše, v župniji San Simeone Piccolo smo spali mi Slovenci, v cerkvi San Simeone Grande smo imeli v soboto popoldne eno lepo skavtsko mašo, na obali svete Elene smo spet dočakali sončni zahod in ognjemet in beneško laguno smo opazovali v poznih nočnih urah, ko smo se vračali v naš beneški dom.
In vmes smo gradili nov most prijateljstva z novimi prijatelji in utrjevali stare, že zgrajene mostove. Pojdite drugo leto z nami, da bomo skupaj zgradili še kakšen most!
+7
