Pobuda jamarjev za zavarovanje naravne dediščine
Pridružimo se akciji Društva za raziskovanje jam Ljubljana za varovanje naravne dediščine na Planinskem polju.
Foto: Franci GABROVŠEK (Avtor: )
Pismo ki smo ga prejeli od Društva za raziskovanje jam Ljubljana:
"Spoštovani! Predlagana lokacija Evropskega muzeja krasa na robu Planinskega polja je v jamarskih, pa tudi drugih vrstah, že zbudila številne pomisleke. Veckrat smo lahko slišali tako razloge za kot tudi razloge proti.
Člani DZRJL se zavedamo, da Planinsko polje ni v popolnoma naravnem stanju ter da je v določeni meri že preoblikovano s strani človeka. Prvotno močvirje je izginilo, grmovje in gozd so zamenjali travniki in pašniki, voda odhaja v podzemlje deloma tudi skozi delo človeških rok - Putičkove štirne. Kljub temu predstavlja to kraško polje edinstveno kulturno pokrajino, ki mu skozi oči preoblikovanosti drugih kračkih polj skorajda ni para v dinarskem svetu. Da, je eno izmed najmanj preoblikovanih kraških polj v celotnem dinarskem svetu! Po polju se vedno brez utesnjenosti v regulirano strugo široko meandrira Unica brez spremenjenega hidrološkega režima, kraški obod še vedno skriva kopico lepo ohranjenih kraških pojavov, severni del še vedno vztraja v naravni divjosti s Stenami nad ponori.
To so nenazadnje pokazale tudi študije iniciativnega odbora za Evropski muzej krasa, ki so ravno v tem delu Slovenije ponovno odkrile veliko gostoto kraških pojavov. Lokacija bi bila morda z vidika kraške pestrosti smiselna, povsem neprimerna pa postane ob naravovarstveni presoji ter ob presoji predlagane arhitekturne zasnove. Planinsko polje ni lokalen fenomen - je vrednota državnega pomena!
Ker bi bila škoda med graditvijo in končnem izgledu Evropskega muzeja krasa nad Stenami Planinskega polja prevelika, smo se v izvršilnem odboru DZRJL odločili, da podamo na Ministrstvo za okolje in prostor javno pobudo za zavarovanje celotnega Planinskega polja z obrobjem. Dopis smo v vednost poslali tudi Ministrstvu za kulturo, občini Logatec in javnim medijem. Pri tem ne gre za odklanjanje ideje o Evropskem muzeju krasa v Sloveniji, temveč le za nasprotovanje predlagani lokaciji. Slovenija si na drugem mestu takšen muzej vsekakor zasluži!
Besedilo pobude je v *.pdf obliki na voljo tudi na [url=http://dzrjl.speleo.net/emk/]spletni strani DZRJL[/url].
Jamarski pozdrav,
Mitja Prelovšek,
tajnik DZRJL"
Foto: Franci GABROVŠEK (Avtor: )
"Spoštovani! Predlagana lokacija Evropskega muzeja krasa na robu Planinskega polja je v jamarskih, pa tudi drugih vrstah, že zbudila številne pomisleke. Veckrat smo lahko slišali tako razloge za kot tudi razloge proti.
Člani DZRJL se zavedamo, da Planinsko polje ni v popolnoma naravnem stanju ter da je v določeni meri že preoblikovano s strani človeka. Prvotno močvirje je izginilo, grmovje in gozd so zamenjali travniki in pašniki, voda odhaja v podzemlje deloma tudi skozi delo človeških rok - Putičkove štirne. Kljub temu predstavlja to kraško polje edinstveno kulturno pokrajino, ki mu skozi oči preoblikovanosti drugih kračkih polj skorajda ni para v dinarskem svetu. Da, je eno izmed najmanj preoblikovanih kraških polj v celotnem dinarskem svetu! Po polju se vedno brez utesnjenosti v regulirano strugo široko meandrira Unica brez spremenjenega hidrološkega režima, kraški obod še vedno skriva kopico lepo ohranjenih kraških pojavov, severni del še vedno vztraja v naravni divjosti s Stenami nad ponori.
To so nenazadnje pokazale tudi študije iniciativnega odbora za Evropski muzej krasa, ki so ravno v tem delu Slovenije ponovno odkrile veliko gostoto kraških pojavov. Lokacija bi bila morda z vidika kraške pestrosti smiselna, povsem neprimerna pa postane ob naravovarstveni presoji ter ob presoji predlagane arhitekturne zasnove. Planinsko polje ni lokalen fenomen - je vrednota državnega pomena!
Ker bi bila škoda med graditvijo in končnem izgledu Evropskega muzeja krasa nad Stenami Planinskega polja prevelika, smo se v izvršilnem odboru DZRJL odločili, da podamo na Ministrstvo za okolje in prostor javno pobudo za zavarovanje celotnega Planinskega polja z obrobjem. Dopis smo v vednost poslali tudi Ministrstvu za kulturo, občini Logatec in javnim medijem. Pri tem ne gre za odklanjanje ideje o Evropskem muzeju krasa v Sloveniji, temveč le za nasprotovanje predlagani lokaciji. Slovenija si na drugem mestu takšen muzej vsekakor zasluži!
Besedilo pobude je v *.pdf obliki na voljo tudi na [url=http://dzrjl.speleo.net/emk/]spletni strani DZRJL[/url].
Jamarski pozdrav,
Mitja Prelovšek,
tajnik DZRJL"
