Odsev začetka skavtskega leta 2011 (VIDEO)

Peter Kvartič, Pojoči Čuk 31.10.2011

»Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit skavt, priključ se na štrom«. Tudi to je lahko alternativni vir nove energije, ki smo se je navzeli ob začetku skavtskega leta z obiskom Termoelektrarne Šoštanj. Sicer pa smo naše skupno druženje začeli v prostorih župnijske cerkve svetega Mihaela v Šoštanju.

Maketa (Avtor: Marija Božeglav)

Pa jo imamo – novo energijo namreč.

Ni mi znano, da bi udeleženci z iskanjem lokacije imeli kakšne posebne probleme, za kar je že predhodno z geodetsko natančnostjo poskrbel načelnik ZBOKSS, ogromnega dimnika šoštanjske termoelektrarne pa udeleženci srečanja tudi niso mogli kar tako zgrešiti.

Po uvodnih formalnostih (prijava, okrepčilo, klepet), smo formirali krog, za ubranost duše zapeli vzpodbudno pesem, za duhovno umiritev poslušali božjo besedo, sledili pa so nagovori gostiteljev (vodje BOKSS Velenje, župana občine Šoštanj, domačega župnika in dekana) in seveda obvezna navodila organizatorja o poteku srečanja s podrobnim urnikom.

V termoelektrarni

Po razdrtju kroga smo se odpravili na prijeten sprehod do nove upravne stavbe TEŠ Šoštanj, kjer nas je sprejel direktor s sodelavci. Ogled makete novega bloka TEŠ 6, strokovno voden ogled proizvodnje električne energije in računalniško podprta projekcija delovanja termoelektrarne in bodočih elektro-energetskih načrtov so nas spodbudili k razmišljanju in polemikah o varčni, zeleni in ekološko varni energetski prihodnosti Slovenije, ki je v zadnjem času vse bolj v ospredju. Zagotovo ima v zvezi s to problematiko vsakdo svoje pomisleke, poglede in argumente, edini pa smo si bili v eni točki: današnjega načina življenja si brez električne energije pač ne znamo več predstavljati. Ne-nazadnje si brez elektrike ne bi mogli natočiti niti napitka, ki je spadal k pogostitvi, ki so jo za nas pripravili prijazni in gostoljubni uslužbenci v menzi termoelektrarne Šoštanj.

Ogled znamenitosti v Šoštanju

Okrepčani in nabiti z energijo smo se nato odpravili na ogled kulturnega spomenika lokalnega pomena, t.j. Mayerjeve vile v Šoštanju, ki je bila v svojem aktivnem času statusni simbol meščanske inteligence in kulture in na ogled usnjarskega muzeja, ki je prvi muzej te vrste v Sloveniji. Oba objekta nam v današnji čas z bogatimi zbirkami sporočata, kako preprosto, a vendar lepo in organizirano je bilo življenje takratnih prebivalcev Šoštanja in okoliških prebivalcev, oba spomenika pa tudi ohranjata nevsiljiv spomin na naše prednike in njihova plemenita prizadevanja za napredek, zaslužek ter za vsakdanji obstoj in razvoj. Zlasti muzej usnjarstva dobesedno simbolizira podjetniškega duha družine Vošnjak, ki je v času največjega razcveta tovarne usnja Šoštanj izkazovala do delavcev pošten odnos, pravo socialno pravičnost in solidarnost, ki so za razne sodobne tajkune vseh vrst postale besede neznanega izvora in pomena.

Sveta maša

Po ogledu muzejev smo se ponovno zbrali v župnijski cerkvi svetega Mihaela v Šoštanju, kjer se nam je pridružil generalni duhovni asistent brat Primož, ki je ob začetku skavtskega leta daroval mašo. Razpoloženje, ki je vladalo med udeleženci, naj ponazorim z resničnim pripetljajem. Po povratku z ogledov se je kar nekaj udeležencev še pred mašo zadržalo v družabnih prostorih, kjer je bilo na mizah še polno raznih dobrot. Skušnjavo seveda najlaže premagaš tako, da se ji vdaš, kar se je potrdilo tudi tokrat. Pa se je našel nekdo, ki so ga kopali v malo preveč vroči vodi in nas opomnil na »obhajilni post«; na kar je sledil odgovor pristojne osebe: Ne komplicirat. Tudi apostoli so imeli konkretno zadnjo večerjo, preden jim je Jezus razdelil obhajilo v podobi kruha. Pa smo potem pri maši prepevali še z večjim zanosom in zafušali samo en odpev. Pa naj se ve, da zanalašč, da ne bo kdo rekel, kako je bilo vse brezhibno in popolno. Nas pa je zato k iskanju bistvenega spodbudil brat Primož v pridigi, svoje misli pa je ob zaključku maše k začetku skavtskega leta dodal tudi šoštanjski kaplan.

Pevske vaje s polnimi usti

V družabnih prostorih so bile po maši organizirane pevske vaje, vendar se je ponovno izkazalo, da se s polnimi usti ne da niti govoriti, kaj šele peti. Pa smo vseeno vztrajali in uspeli. Nato smo na zunanjem dvorišču ponovno sestavili krog, v veselem razpoloženju podelili priznanja udeležencem skavtske akademije za uspešno zaključene aktivnosti, razdrli krog in pospravili, kar je še ostalo na mizah (pred pospravljanjem pod mizami pa se je večina, seveda zaradi vseh mogočih razlogov, že poslovila).

Ne pozabimo na novo energijo za novo skavtsko leto.