Očisti se - Zimovanje Celjskih zverinic
»Očisti se« je bil slogan zimovanja Celjskih zverinic. Naša bratovščina je slogan vzela zares, saj je na zimovanju, ki se je dogajalo v Domu duhovnosti v Kančevcih, skušala počistiti kar več »stanovanj«.
(Avtor: )
Najprej je bilo to zunanje čiščenje, saj je bil del zimovanja namenjen služenju, kjer smo se dali na razpolago Domu duhovnosti. Tako smo v sobotnem dopoldnevu očistili del doma (sobe, kopalnice, hodnike) in njegove okolice, prebirali jabolka, grabili listje, obrezovali grmičevje…
Potem pa je bilo na vrsti tudi notranje stanovanje vsakega posameznika – njegova duša, ko smo pred začetkom postnega časa imeli možnost vsak zase razmisliti o sebi in v svoji notranjosti pregledati svoje poti in stranpoti, razvade…se pokesati, prositi odpuščanja in obnoviti svoj odnos z Bogom in bližnjimi. V pomoč nam je bila skupinska dinamika, duhovne misli, molitev in meditacija, zlasti pa priložnost za osebno spoved. Pri tem smo imeli na razpolago kar dva duhovna voditelja: brata Primoža in brata Marka.
Nismo samo čistili, temveč smo po čiščenju tudi praznovali. Najprej z našim Gospodom pri jutranjih hvalnicah in dveh čudovitih skavtskih mašah: eno v kapeli doma, drugo pa v starodavni okrogli cerkvici Rotunda v vasi Selo. Skupaj smo s zahvalili Gospodu za odpuščanje in možnost začenjati vedno znova.
Praznovali pa smo tudi v sobotnem večeru, ko smo se spomnili osebnih praznikov vseh tistih članov bratovščine, ki praznujejo v zimsko-pomladnem delu leta. Drug drugega smo zabavali v skečih, družabnih igrah, prepevanju, šalah na lastni račun… Kakor vedno, so bili tudi tokrat z nami naši otroci, ki so enakopravno sodelovali tako pri čiščenju kot tudi pri praznovanju.
Telesno pa smo se razgibali pri jutranju telovadbi, zlasti pa še na nedeljskem pohodu do Rotunde, kjer smo imeli tudi duhovno nalogo, saj smo po skupinicah med potjo pripravljali uvode v posamezne dele svete maše. Tako je v razmišljanju ob nedeljski božji besedi nastala tudi tale molitev, ki izraža naše čutenje na tem zimovanju:
Človek, ki zaupa v Gospoda je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku.
Ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno.
V sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu. Tudi naša skavtska družina je kakor drevo. Njene korenine so božje zapovedi in skavtski zakoni; deblo so naši talenti in vrednote, ki si jih Ti, Gospod, položil v nas.
Veje so številne priložnosti, ki nam jih pošiljaš na pot, da bi jih izkoristili, plodovi pa dobra dela, ki jih storimo svojemu bližnjemu. To drevo ti z veseljem dajemo na razpolago. Hvala ti zanj, Gospod
(Avtor: )
Potem pa je bilo na vrsti tudi notranje stanovanje vsakega posameznika – njegova duša, ko smo pred začetkom postnega časa imeli možnost vsak zase razmisliti o sebi in v svoji notranjosti pregledati svoje poti in stranpoti, razvade…se pokesati, prositi odpuščanja in obnoviti svoj odnos z Bogom in bližnjimi. V pomoč nam je bila skupinska dinamika, duhovne misli, molitev in meditacija, zlasti pa priložnost za osebno spoved. Pri tem smo imeli na razpolago kar dva duhovna voditelja: brata Primoža in brata Marka.
Nismo samo čistili, temveč smo po čiščenju tudi praznovali. Najprej z našim Gospodom pri jutranjih hvalnicah in dveh čudovitih skavtskih mašah: eno v kapeli doma, drugo pa v starodavni okrogli cerkvici Rotunda v vasi Selo. Skupaj smo s zahvalili Gospodu za odpuščanje in možnost začenjati vedno znova.
Praznovali pa smo tudi v sobotnem večeru, ko smo se spomnili osebnih praznikov vseh tistih članov bratovščine, ki praznujejo v zimsko-pomladnem delu leta. Drug drugega smo zabavali v skečih, družabnih igrah, prepevanju, šalah na lastni račun… Kakor vedno, so bili tudi tokrat z nami naši otroci, ki so enakopravno sodelovali tako pri čiščenju kot tudi pri praznovanju.
Telesno pa smo se razgibali pri jutranju telovadbi, zlasti pa še na nedeljskem pohodu do Rotunde, kjer smo imeli tudi duhovno nalogo, saj smo po skupinicah med potjo pripravljali uvode v posamezne dele svete maše. Tako je v razmišljanju ob nedeljski božji besedi nastala tudi tale molitev, ki izraža naše čutenje na tem zimovanju:
Človek, ki zaupa v Gospoda je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku.
Ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno.
V sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu. Tudi naša skavtska družina je kakor drevo. Njene korenine so božje zapovedi in skavtski zakoni; deblo so naši talenti in vrednote, ki si jih Ti, Gospod, položil v nas.
Veje so številne priložnosti, ki nam jih pošiljaš na pot, da bi jih izkoristili, plodovi pa dobra dela, ki jih storimo svojemu bližnjemu. To drevo ti z veseljem dajemo na razpolago. Hvala ti zanj, Gospod
