Na Starem gradu
Friderikov stolp s prireditvenim prostorom. (Avtor: Darko - Srčni krt)
Vzpon po Pelikanovi poti
Na Stari grad smo se povzpeli po Pelikanovi poti. Za tiste, ki ne poznajo dobro celjske zgodovine, naj pojasnim, da je ta pot dobila ime po legendarnem fotografu Josipu Pelikanu, ker je po tej poti najraje zahajal na grad. Na poti smo ob prijetnem klepetu uživali v spomladansko se prebujajoči naravi. Nekje na tričetrt poti smo že zagledali skalo, na kateri stoji del zahodnega grajskega obzidja. Do vrha ni bilo več daleč. Še nekaj ovinkov in že smo bili pri obrambnem obzidju, izza katerega se je bohotil Friderikov stolp in nas je pozdravljal s plapolajočo celjsko zastavo. Ob obzidju smo nadaljevali pot proti vzhodu in že po nekaj minutah prispeli na parkirni prostor pred grajskim vhodom.
Na kavici pri Veroniki in na Friderikovem stolpu
Na gradu smo se najprej oglasili pri Veroniki (grajski bistro) na kavico. Na grajskem vrtu smo se posedli za mizo in se ob pijači nastavljali soncu. Prisluhnili smo Diti, ki nam je povedala nekaj anekdot o Celjskih grofih. Nato smo se povzpeli na Friderikov stolp. Najprej po lesenih stopnicah, nato pa še po notranjih železnih stopnicah smo se dvignili na vrh stolpa, kjer je razgledna ploščat. Z vrha je prekrasen razgled na Celje in ostalo okolico, saj se vidi vse tja do Savinjskih alp na severozahodu, do Pohorja na severu, do Boča na vzhodu in bližnjega južnega hribovja na nad Zagradom, do Šmohorja na jugozahodu ter do južnega mestnega hribovja, kot sta Miklavški hrib in Anski vrh zahodno od Starega gradu.
Srednjeveški utrip
Na Starem gradu se resnično trudijo, da obiskovalec doživi srednjeveški utrip. Poleg tega, da so že veliko obnovili, se trudijo tudi s ponudbo. V stolpu nasproti Friderikovega stolpa že domuje grajska zeliščna lekarna,v nekdanji restavraciji pa domuje stalna razstava manjše zbirke srednjeveškega orožja in ostalih srednjeveških predmetov. Mladenič v srednjeveški opravi nam ga je razkazal in razložil njihovo uporabo. Ob enem je tudi potekal prikaz izdelovanja srednjeveškega nakita, ki si ga v spomin lahko tudi kupil. Na terasi pred nekdanjo restavracijo smo se lahko preizkusili v metanju sekire v leseno tarčo. Za kaj takega, pa že moraš biti kar malce spreten.
Na poti skozi Zagrad
V dolino smo se vračali po lažji poti. Ta nas je vodila po južni prisojni strani skozi naselje Zagrad, kjer je še vedno ohranjenih nekaj kmetij, travnikov, sadovnjakov in vinogradov. Tudi s tega konca je prelep pogled na južni del Starega gradu. Na koncu nas je makadamska pot privedla do asfaltne ceste ob progi Celje – Zidani most, od koder ni bilo več daleč do kapelice na začetku poti.
Polni zadovoljstva smo sklenili, da bomo še kdaj obiskali nekdanje bivališče in utrdbo Celjskih grofov. Če ne že prej, pa vsaj takrat, kadar bodo kakšne večje prireditve. Na koncu smo se z Angelčkom zahvalili Bogu za prijetno preživeto popoldne in se poslovili.
