Globoko v gozdu - Šentjurski BOKSS utrip trkanja na srce
Skavti si ne bi bili sestre in bratje, če bi ne bili veseli, se ne obiskovali in skup držali.
Šentjurske mravlje in novomeški polži smo le en majhen dokaz velikega Stvarstva. Mama mravlja je zacingljala: »Pridite k Šekoranji v Bizeljsko …«. Odrinili smo trije ...
Pri svetem Lenartu smo pobrali naslednika škofa Slomška g. Vlada, ki je birtu plačal vso dišečo črno tekočino. Popeljal nas je v »svojo« cerkev in vso obnovljeno nam v srce sadil. S pesmijo in Milkino spremljavo smo se podali v Bizeljske lepote in čase Slomškove paše. Le figure so se spremenile, pa kakšna finta – ljudem je malo do sožitja s seboj, še manj s Stvarstvom. Težko je pastirovati, a če računaš na božje zalivanje, počasi raste.
Policist je na nas vrgel oči, slutil je tujce, eden se je izkazal s skavtsko izkaznico, pridobili smo njegovo zaupanje. Za plačilo smo ga vzeli v repnico. Gospodinja je pridno opisovala podobe. Dobro, da nas je s kapljico pogostila kasneje, sicer bi na stropu videli še več živalskih likov, kakšna bi bila tudi na tleh, a skavti imamo mero!
Obiskali smo kmetijo, na kateri so imeli domač praznik, obenem so se pripravljali za popoldanske maškare. Kako prijetno so nas sprejeli, skupaj smo peli in občudovali zimsko idilo. »Mama in ate« sta nas hotela imeti okoli Hostije v Podčetrku. Cel župnijski dom smo zavzeli, Bogu hvala za gostitelja in njegovo faro!
Sobratje so slovesno podpisali v Listino - sprejemajo sebe in vse okoli, take kot smo! Videl sem njih rosne oči, ki so govorile, da se bodo potrudili! Z veseljem so sprejeli Abrahamko in večerjo. Koliko modrosti in smeha v tako kratkem času! Tudi maske Rdeče kapice so se znašle med nami. Volk je bil prav siten, a ko je zagledal križ, se je unesel. V prostoru so se znašli tudi skavti iz daljnega Egipta. Prišli so prosit slovenske brate, naj pomagajo umiriti neumno plakatarsko podžgane strasti. Ni pomembno kako kličeš Boga, saj je povsod isti! Obnašanje med ljudmi in odnos do Stvarnika pokaže stopnjo kulture. Muslimanski bratje skavti so potrkali na prava vrata, saj smo tudi Slovenci pokazali koliko nam je do Marije, iz katere so se brili norce – ostali pa so to sami, podganarji. Šentjurska skupnost jim je dala občutek sočutja in skupnega truda za Dobro.
Novomeščani smo se vračali z obiska v sobotni uri strahov. Namesto odzdrava brhke mitničarke je prišel tale izustek: "O, kako dobro ste namalani, tako čudovitih mask še nisem videla!"
Bili smo pač še vedno v krojih. Komaj sem ji razložil, da smo pač skavti, pa je še eno prinesla: "Živim sredi gozda, pa do mene še ni prišla novica o takih živalih!". Smo na Krškem polju res tako malo znani? Nasvet: brž skavte v Krakovski gozd!
Srečno pot!
Huda mravljica
Policist je na nas vrgel oči, slutil je tujce, eden se je izkazal s skavtsko izkaznico, pridobili smo njegovo zaupanje. Za plačilo smo ga vzeli v repnico. Gospodinja je pridno opisovala podobe. Dobro, da nas je s kapljico pogostila kasneje, sicer bi na stropu videli še več živalskih likov, kakšna bi bila tudi na tleh, a skavti imamo mero!
Obiskali smo kmetijo, na kateri so imeli domač praznik, obenem so se pripravljali za popoldanske maškare. Kako prijetno so nas sprejeli, skupaj smo peli in občudovali zimsko idilo. »Mama in ate« sta nas hotela imeti okoli Hostije v Podčetrku. Cel župnijski dom smo zavzeli, Bogu hvala za gostitelja in njegovo faro!
Sobratje so slovesno podpisali v Listino - sprejemajo sebe in vse okoli, take kot smo! Videl sem njih rosne oči, ki so govorile, da se bodo potrudili! Z veseljem so sprejeli Abrahamko in večerjo. Koliko modrosti in smeha v tako kratkem času! Tudi maske Rdeče kapice so se znašle med nami. Volk je bil prav siten, a ko je zagledal križ, se je unesel. V prostoru so se znašli tudi skavti iz daljnega Egipta. Prišli so prosit slovenske brate, naj pomagajo umiriti neumno plakatarsko podžgane strasti. Ni pomembno kako kličeš Boga, saj je povsod isti! Obnašanje med ljudmi in odnos do Stvarnika pokaže stopnjo kulture. Muslimanski bratje skavti so potrkali na prava vrata, saj smo tudi Slovenci pokazali koliko nam je do Marije, iz katere so se brili norce – ostali pa so to sami, podganarji. Šentjurska skupnost jim je dala občutek sočutja in skupnega truda za Dobro.
Novomeščani smo se vračali z obiska v sobotni uri strahov. Namesto odzdrava brhke mitničarke je prišel tale izustek: "O, kako dobro ste namalani, tako čudovitih mask še nisem videla!"
Bili smo pač še vedno v krojih. Komaj sem ji razložil, da smo pač skavti, pa je še eno prinesla: "Živim sredi gozda, pa do mene še ni prišla novica o takih živalih!". Smo na Krškem polju res tako malo znani? Nasvet: brž skavte v Krakovski gozd!
Srečno pot!
Huda mravljica
